Prijaznost do novega uporabnika je zaželena lastnost, ko govorimo o operacijskem sistemu. A vse prevečkrat so to le prazne obljube razvijalcev, resnični uporabniki pa se morajo spopasti z Goljatom, preden se jim vsaj približno začne svitati, kaj in kako v njihovem novem okolju. To ni zgodba o takšnem primeru.
Vsakdo, ki vsaj malo spremlja dogajanje na področju operacijskih sistemov, ve, da Linux spremlja četa težav. Ena glavnih je nepregledna množica različnih distribucij, podobnih kot jajce jajcu, a hkrati dovolj različnih, da povzročijo marsikateri siv las na glavi neukega uporabnika. A včasih je mnoštvo poti dobro za sprehajalca in tako je tudi v primeru, ko iščemo zanesljiv operacijski sistem za otroke.
Skoraj štirideset let je že, odkar so se spamu smetju ????
Strojna oprema se dandanes razvija precej hitreje kot programska. Čisto povprečen računalnik je sposoben poganjati večino programske kode. Najbolj očitna razlika je na strežniškem področju. Predvsem na strežnikih z operacijskim sistemom Linux, kajti navadno ti delujejo kot spletni ali poštni strežniki in za to opravilo ne potrebujejo kipečih mišic. Kam z odvečno procesorsko močjo? Kaj storiti s presežkom notranjega pomnilnika? S čim bi napolnili prazen disk?
Sveti gral pisarniške programske opreme je poslovanje brez uporabe papirja. Ekološko, varčno in učinkovito. Owl Intranet Engine, sistem za upravljanje dokumentov, je korak v pravo smer.
Z ofenzivo digitalnih fotoaparatov se je povečala tudi zbirka naših fotografij. Namizne programe za njihovo organizacijo smo v tem času že osvojili, zdaj je čas, da se skozi slikovno gradivo predstavimo še svetu.
Starejša hči odrašča. Osvojila je delo z miško in tudi domača tipkovnica pogosto zaide pod njene prste. Zaradi njene vneme se družinsko računalo zadnje čase čudno obnaša. Preden odkrije mamljivosti spleta, je treba nekaj storiti. Pripravil ji bom otroški PC. Uporabil bom kakšen starejši računalnik, ki je tik pred odpisom, ter nanj naložil operacijski sistem, ki sliši na ime Edubuntu.
