Spet deluje!

Četrtega avgusta lani je bil velik del Slovenje poplavljen. Uničeni so bili ceste, mostovi, hiše, stanovanja in podjetja, z njimi pa tudi veliko računalnikov, pametnih telefonov in drugih vrednejših elektronskih narav. Se jih izplača popraviti ali jih je bolje zavreči? Lahko koristno uporabimo tudi dele naprav, ki jih ni vredno popraviti?

Ko je začela voda zalivati stanovanjske hiše in podjetja, so prve doživele šok električne omarice, v katerih so začele zaradi kratkih stikov, predvsem v poplavljenih vtičnicah, izpadati varovalke. Pred električnim šokom in popolnim uničenjem so obvarovale tako nas kot električne naprave v poplavljenih prostorih. K sreči, saj je ravno zato mnoge izmed njih še mogoče popraviti in usposobiti za normalno delovanje.

Sušenje delov pametnega telefona, ki ga je zalila poplavna voda.

Kako, kaj in kdo?

Poplavljenih elektronskih naprav, vključno z namiznimi in s prenosnimi računalniki, tablicami in pametnimi telefoni, ne smemo ponovno vklopiti in uporabljati. To lahko storimo šele po tem, ko jih razdremo, vse njihove dele temeljito očistimo, nadomestimo uničene in jih ponovno sestavimo. Čeprav se razstavljanja namiznega računalnika lahko loti skoraj vsak računalniški navdušenec, to še ne pomeni, da bo znal njegove komponente tudi pravilno očistiti in zamenjati.

Poplavljene prenosne računalnike, pametne in mobilne telefone ter računalniške tablice je v primerjavi z večjim namiznimi računalniki veliko težje popraviti. Litijeva baterija je pogosto vzrok, da se v njih med zalivanjem z umazano vodo pokvari veliko električnih komponent, še posebej tistih, ki so povezane z napajanjem.

Za ponovno delovanje je mogoče usposobiti tudi visokonapetostne komponente in naprave, ki so bile med poplavljanjem odklopljene z električnega omrežja, denimo polnilnike pametnih telefonov in napetostne pretvornike, a za to potrebujemo precej elektrotehničnega znanja in izkušenj. Če teh nimate dovolj, se raje obrnite na serviserja, ki bo obenem znal oceniti, ali je popravilo sploh smiselno.

PC: Tipkovnica in miška

Uporabo računalnika brez tipkovnice in miške si težko predstavljamo. Potrebujemo ju tudi pri testiranju posušenega in ponovno sestavljenega računalnika. Pred leti sem membransko tipkovnico po nesreči polil s čajem in s tem poškodoval membrano pod tipkami, tako da nekatere niti po razdiranju in sušenju niso več delovale. Pomagala je le namestitev nove membrane, medtem ko je bila ostala elektronika nepoškodovana.

Tipke razdrte tipkovnice med čiščenjem.

Reševanje miške je manj zapleteno, saj poplavna voda verjetno ne bo uničila vgrajena kontaktna mikro stikala, je pa kljub temu treba ohišje temeljito oprati in posušiti, saj so lahko na njem bakterije in mikrobi, ki jih je nanesla poplavna voda. Umazanijo moramo s tekočo vodo sprati tudi s tiskanega vezja in kabla. Namesto vode ali po spiranju z vodo lahko uporabimo tudi čistilno-zaščitni sprej (npr. WD 40).

Tipkovnico in miško moramo v vsakem primeru očistiti tudi zaradi lastnega zdravja, če pa ju pri tem uničimo ali poškodujemo, k sreči danes tudi novi nista dragi.

PC: Procesor, osnovna plošča in kartice

Kako se lotiti popravljanja? Najprej odstranimo poplavljeno baterijo za pogon ure realnega časa, nato pregledamo napajalnik. V ohišju poplavljenega računalnika se navadno nabere veliko mikroskopske umazanije, ki jo poplavna voda nosi seboj, zato ni dovolj, da ga le (po)sušimo, temveč ga moramo v celoti razstaviti, očistiti, pregledati, oprati ter posušiti ohišje in vse vgrajene komponente. Vsako komponento je pred ponovno vgradnjo v računalnik dobro tudi posamično preizkusiti, a s tem tvegamo, da bi morebitna poškodovana komponenta poškodovala testni računalnik. Morda pa lahko za preizkus uporabimo kak star še delujoč računalnik, ki smo ga hranili na podstrešju.

Vidno poškodovani ali odpadli elementi na osnovni plošči ali razširitveni kartici (npr. miniaturni površinsko prispajkani upori) so navadno znak, da bo potrebna zamenjava. Takih delov računalnika raje niti ne preizkušajmo, saj bodo navadno kmalu odpovedali, četudi bi v začetku še delovali. Med elektronskimi komponentami na tiskanih vezjih so na vlago še posebej občutljivi elektrolitski kondenzatorji. Prvi znak, da je z njim nekaj hudo narobe, je napihnjenost. Take kondenzatorje moramo nujno zamenjati tudi pri običajnem vzdrževanju elektronskih naprav, saj so navadno vzrok za slabo in nezanesljivo delovanje.

Še najmanj občutljivi so čipi, v katerih so silicijeva vezja bolj ali manj hermetično zaprta in skoraj ne morejo vpiti vode, vendar se ob okvari ostalih elektronskih komponent zaradi napačnih napajalnih in signalnih napetosti hitro poškodujejo. Ker pa so navadno tudi najdražji del tiskanega vezja, je vsekakor bolje, da pred ponovnim poskusom uporabe natančno pregledamo vse elektronske komponente na tiskanem vezju.

Posebno pozornost velja nameniti čiščenju razširitvenih konektorjev na osnovni plošči. Pregledati moramo vse – ne le tistih, v katere so bile vtaknjene razširitvene kartice, temveč tudi ostale, ki so bili prazni. V teh nabrana umazanija lahko onemogoči pravilno delovanje hitrih vodil, kot sta PCIe in USB.

PC: Ventilatorji

V klasičnem PC je veliko ventilatorjev, ki so še posebej izpostavljeni v primeru poplavljenosti računalnika. Če v ležaj ventilatorja prodre umazanija, ne bo pomagalo niti sušenje. Po pravilih bi morali tak ventilator razstaviti, obrisati vso umazanijo iz ležajev in vanje ponovno nanesti mazivo, vendar je to zaradi kovičenja in varjenja spojev pogosto nemogoče, zato je poplavljene ventilatorje bolje zamenjati. Slabo delujoč ventilator navadno povzroči močno pregrevanje in uničenje delov računalnika, še posebej napajalnika ali grafične kartice.

Menjava uničenega ventilatorja v prenosnem računalniku.

Ventilatorje lahko testiramo tudi brez osnovne plošče računalnika, tako da jih neposredno povežemo z napajanjem. Osnovo ploščo potrebujemo le takrat, ko želimo preveriti tudi delovanje njihovih tipal za obrate in prilagajanje hitrosti vrtenja dejanskim potrebam po hlajenju.

Natančnost je ključna!

Ko so poplavne vode odtekle iz stanovanjske hiše, sem dobil v roke povsem »mrtev« Vellemanov univerzalni električni merilnik DVM 830. Na bolj ali manj suhem ohišju so bili vidni umazano rjavi madeži, notranjost pa je še »plavala«. Odprl sem ohišje in nemudoma odstranil uničeno 9-voltno baterijo ter jo zavrgel.

Ker ima voda večjo prevodnost od zraka, se baterije ob stiku z njo začnejo hitro prazniti prek svojih zunanjih priključkov, četudi voda v njihovo notranjost ne prodre. Ker je bil merilnik med zalitjem njegove notranjosti izključen, napetost baterije ni bistveno vplivala na njegove notranje komponente, še posebej ne na njegov mikrokrmilnik, brez katerega bi bil povsem neuporaben.

Tiskano vezje razdrtega poplavljenega univerzalnega merilnika pred spiranjem s tekočo vodo.

Pranje tiskanega vezja je sorazmerno enostavno, vendar moramo paziti, da pri razdiranju merilnika shranimo dele glavnega preklopnega stikala, s katerim izbiramo način merjenja in merilna območja. Stikalo ima dve miniaturni kovinski kroglici z miniaturnima vzmetema. Če karkoli od navedenega med razstavljanjem izgubimo ali pri sestavljanju ne vstavimo nazaj, merilnik ne bo več pravilno deloval, o čemer sem se prepričal tudi sam. Namesto vode ali po izpiranju z vodo lahko uporabimo tudi čistilno-zaščitni sprej, kar sem naredil tudi sam.

Čeprav je merilnik po prvem sestavljanju z novo baterijo deloval tudi s samo eno vzmetjo, pri tem preklopno stikalo ni dobro vzpostavilo vseh kontaktov, zaradi česar je bila meritev nenatančna. Ko sem kasneje bolj po naključju našel manjkajočo vzmet in jo vstavil, je merilnik spet deloval kot nov.

PC: Napajalnik

Ko prostor, v katerem je računalnik, začne zalivati voda, je pomembno, da do izpada omrežnega napajanja pride, še preden v napajalnik računalnika vdre voda. V tem primeru bomo lahko veliko komponent očistili in rešili. V nasprotnem bo škoda v računalniku zaradi kratkih stikov in prenapetosti morda tako velika, da se ga ne bo izplačalo popravljati.

Čiščenje ohišij napajalnikov z detergentom.

Očiščen in popolnoma posušen napajalnik lahko ponovno zapakiramo v očiščeno in posušeno kovinsko ohišje in pri tem upamo, da bo pri ponovnem priklopu elektrike pravilno deloval. Vsekakor ga moramo pred ponovno vgradnjo v računalnik natančno preizkusiti in preveriti ustreznost napajalnih napetosti.

Preizkus napajalnika ATX začnemo z merjenjem stalne napetosti +5 V, ki jo zagotavlja takoj, ko ga priključimo na omrežno napetost, ostale napetosti pa so na voljo med delovanjem. Normalno delovanje napajalnika prek krmilnega priključka sproži osnovna plošča, lahko pa ga vklopimo tudi brez nje, če omenjeni priključek z žično prevezavo vežemo na maso. Nato z merilnikom napetosti preverimo vse napajalne napetosti, ki ne ne smejo bistveno odstopati od nominalnih vrednosti (+3,3 V, –5 V, +5 V, –12 V in +12 V). Šele nato lahko začnemo testirati osnovno ploščo in ostale komponente računalnika.

Če s popravljanjem napajalnikov nimate izkušenj, se tega popravila ne lotevajte, saj lahko slabo popravljen uniči računalnik pa tudi podatke, shranjene v njem, lahko pa vas strese tudi elektrika!

PC: Ponovno sestavljanje in preizkus delovanja

Šele ko dele računalnika temeljito očistimo, operemo in posušimo ter preverimo delovanje napajalnika (ali kupimo novega), se lahko lotimo sestavljanja. Na začetku je priporočljivo računalnik sestaviti le toliko, da je mogoče narediti osnovni preizkus delovanja.

PC s procesorsko grafiko lahko preizkusimo že, če na napajalnik ATX priključimo le osnovno ploščo s procesorjem in pomnilnikom, ki jo povežemo s tipkovnico in z monitorjem. Če se pri tem na monitorju pokaže slika in lahko upravljamo nastavitve BIOS, je bila obnova delovanja uspešna, v nasprotnem pa bomo morali zamenjati osnovno ploščo.

Tudi večina sodobnih računalnikov z zmogljivo grafično kartico premore procesorsko grafiko, ki pa je ne uporablja. Pri teh se preizkusa z vstavljeno grafično kartico lotimo šele po tem, ko preverimo delovanje procesorske grafike.

In če ne deluje? Uničena osnovna plošča še ne pomeni, da so uničeni tudi pomnilniški moduli in procesor, je pa res, da navadno težko dobimo novo združljivo osnovno ploščo za več kot pet let star procesor ali pomnilniške module.

Naslednji korak je preverjanje delovanja podatkovnih pogonov. Največjo možnost »preživetja« imajo pogoni brez gibljivih delov, ki jih lahko operemo in posušimo. Diski imajo vgrajene motorje za vrtenje elektromagnetnih plošč in premikanje bralno-pisalnih glav. Da bi umazana voda poškodovala os motorja, je malo verjetno, zato pa je treba pregledati in posušiti krmilnik. Tega navadno ni enostavno odstraniti, saj je s trakastimi kabli povezan z bralno-pisalnimi glavami in motornimi pogoni. Disk lahko poskusimo oprati, očistiti in posušiti tudi kot celoto, a bo sušenje trajajo precej dlje.

Čiščenje pogonov DVD zna biti vznemirljivo, saj ti dobro delujejo le, če ima žarek laserske diode prosto pot. Pri čiščenju navadno pomaga, če lečo obrišemo s krpico, namočeno v medicinski alkohol. Res pa je, da se lahko umazanija skriva tudi pod njo. Razstavljanje zato včasih ni smiselno in je bolje kupiti nov pogon.

Detergent, voda ali čistilni sprej?

Plastična ohišja, iz katerih smo odstranili vso elektroniko, lahko brez skrbi operemo s pralnim praškom ali sredstvom za pomivanje posode, medtem ko je tiskana vezja bolje sprati pod tekočo vodo ali očistiti s čistilnim sprejem. Ohišja pogosto prijemljemo z rokami in na njih ne sme biti nevarnih bakterij in klic, medtem ko s tiskanimi vezji v notranjosti pri normalni uporabi ne pridemo v stik. Pri teh je pomembneje, da omogočimo normalno delovanje in odstranimo tisto umazanijo, ki vpliva na njihove električne lastnosti.

Mini PC

Razdiranje mini PC je enostavnejše od tega pri klasičnem in prenosnem PC, saj nima množice razširitvenih kartic in ne vgrajene napajalne baterije. Odstraniti moramo le baterijo za pogon ure realnega časa.

Napajalnik je pri večini mini PC preprost in ima le eno napajalno napetost (navadno med 12 V in 22 V, odvisno od izvedbe in potrebne moči). Za vse ostale napetosti poskrbi vgrajeni napetostni regulator v mini PC. Računalnik ima navadno en sam ventilator za hlajenje procesorja ali pa ga ohlaja le nekoliko večje hladilno rebro. Ko ga razdremo, moramo oboje temeljito očistiti in posušiti, ventilator pa zamenjati, če po sušenju ne dosega zadostnih obratov.

Napajalnik je pogosto v zlepljenjem plastičnem ohišju in ima vgrajeno zaščito pred kratkim stikom, zato ga poplavna voda dostikrat niti ne poškoduje. Vseeno ga je pred ponovnim priklopom na omrežje dobro razstaviti in posušiti morebitne kapljice vode znotraj ohišja. Pri ponovnem sestavljanju moramo ohišje spet zlepiti.

Mini PC med čiščenjem.

Ali se to izplača ali je bolje kupiti nov napajalnik, presodite sami. Iz lastnih izkušenj lahko povem le to, da sem razstavil več poplavljenih napajalnikov pametnih telefonov in da je v vse do neke mere prodrla voda, zato sta bila razdiranje in sušenje neizogibna. Res pa je, da je večina razstavljenih, posušenih in ponovno sestavljenih normalno delovala naprej. Ostale bi se dalo popraviti, a bi za to potreboval nekaj novih elektronskih komponent.

Osnovna plošča mini PC ima kljub majhnosti kar nekaj notranjih in zunanjih priključkov. Med zunanjimi so najpogostejši HDMI, USB, reža za kartico mikro SD in izhod za analogni zvok, od notranjih pa reža za dodatni pomnilniški modul in priključka SATA za 2,5-palčni SSD ali disk in M.2 za pogon NVMe SSD. Starejši mini PC imajo posebej vgrajen tudi ločen brezžični modul Wi-Fi/bluetooth, ki ga moramo odstraniti in posušiti. Pri novejših računalnikih so čipi za brezžično povezljivost del osnovne plošče. Vse omenjeno moramo natančno pregledati in očistiti.

Povejmo še, da imajo nekateri mini PC poleg osnovne plošče, podobno kot prenosniki, vgrajene dodatne komunikacijske module, denimo take, s katerimi povečajo število zunanjih priključkov USB in omogočijo starejše video izhode, kot je VGA. Te moramo med sušenjem odklopiti, posušiti in nato sestaviti nazaj. Vsekakor pa lahko osnovni preizkus zagona računalnika izvedemo tudi brez njih.

Polnilne in navadne baterije

Polnilne baterije je pogosto mogoče posušiti in jih ponovno napolniti, vendar to ne pomeni, da bodo dobro in zanesljivo delovale. Če voda prodre v njihovo notranjost, se navadno napihnejo. Take je ne glede na to, ali še delujejo, bolje zavreči.

Baterije prenosnih računalnikov in pametnih telefonov imajo poleg napajalnih kontaktov še kontakte merilnih sond, s katerimi lahko polnilnik zaznava nivo njihove napolnjenosti. Zaradi uničene merilne sonde je lahko tudi sicer še delujoča baterija neuporabna. Če imamo več pokvarjenih baterij enakega tipa istega proizvajalca, lahko iz dveh nedelujočih poskusimo sestaviti eno delujočo tako, da od ene uporabimo krmilnik, od druge pa baterijski del. Seveda pri tem nimamo zagotovila, da bo tako sestavljena baterija varna za uporabo in da bo pravilno delovala.

Slabo delujoča baterija je pogosto vzrok za slabo delovanje ali nedelovanje pametnih telefonov, medtem ko prenosni računalniki z izmenljivimi baterijskimi sklopi navadno delujejo tudi brez njih in nam jih za osnovni preizkus delovanja tudi ni treba priklapljati nazaj.

Navadnih baterij, ki so bile poplavljene nekaj ur, moremo rešiti, četudi voda ne prodre v njihovo notranjost, saj se izpraznijo v relativno kratkem času, ponovno pa jih ne moremo napolniti.

Prenosnik

Razstavljanje prenosnega računalnika ni enostavno, je pa vsekakor nujno, če ga zalije voda. Odstraniti moramo vgrajeno litijevo baterijo, prav tako pa moramo razdreti in pregledati vse elektronske dele, tudi dele ohišja s prikazovalnikom in tipkovnico. Zanju je sicer manj verjetno, da bosta »preživela«.

Prenosni računalnik moramo pazljivo in natančno ponovno sestaviti po obratnem vrstnem redu, kot smo ga razstavili.

Ker pa lahko v ohišje prenosnega PC navadno vgradimo le originalna prikazovalnik in tipkovnico, originalne rezervne dele pa je nemalokrat težko dobiti, lahko nekatere prenosne računalnike namesto tega predelamo v mini peceje. Pogoja za to sta zunanji video izhod, ki ga ima večina prenosnikov, ter priključki USB, prek katerih lahko povežemo zunanja miško in tipkovnico. Vsekakor tudi brez napajalnika ne bo šlo, a za nedelujočega originalnega lahko v bolje založeni računalniški trgovini hitro najdemo nadomestnega univerzalnega. Pomembno je predvsem, da zagotavlja enako napajalno napetost in enako ali večjo napajalno moč.

Je Raspberry Pi odpornejši?

Zelo majhne računalnike večina raje postavi na mizo kot pod njo, še posebej, če jih lahko vklopimo le tako, da enostavno priključimo napajanje. Prav zato je manj verjetno, da bo tak računalnik med poplavo priključen na napajanje.

Raspberry Pi nimajo kompleksnih razširitvenih kartic, klobuki pa so v glavnem sorazmerno enostavna vezja, ki so manj občutljiva na vodo. Nekaj kompleksnosti vseeno dodaja Raspberry Pi 5, ki omogoča več razširitev in ima tudi precej kompleksnejši sistem v enem čipu, ki je zaradi boljšega hlajenja s strani odprt. Nevarno je, da voda poplavi miniaturne komponente v njem, ki pa jih je nato zelo težko očistiti, saj so pod kovinskim pokrovom, ki je obenem namenjen tudi osnovnemu hlajenju. Starejši Raspberry Pi imajo sisteme v enem čipu, zaprte v klasična hermetično zaprta ohišja.

 Sistem v enem čipu Raspberry Pi 5, ki je s strani odprt za boljše hlajenje, a vanj prav zato lahko vdre voda.

Vsekakor s preizkusom delovanja očiščenega, opranega in posušenega Raspberry Pi ničesar ne tvegamo, saj ima večina napajalnikov vgrajeno zaščito pred kratkim stikom. Vsekakor pa je smiselno na kakem drugem računalniku prej preveriti pravilno delovanje kartice SD, na kateri je operacijski sistem.

Pametni telefoni

Popravljanje z vodo zalitih pametnih telefonov je zaradi miniaturnih komponent precej težje od popravljanja prenosnih PC. Vsekakor moramo iz njih čim prej odstraniti baterijo ter vse kartice in jih karseda razstaviti in začeti sušiti. Sestavljanje posušenega pametnega telefona poteka v obratnem vrstnem redu od razstavljanja. Dobro je, če vsak korak razstavljanja dokumentiramo z digitalnim fotoaparatom, saj si bomo pri ponovnem sestavljanju lahko izdatno pomagali s fotografijami.

Ko smo že pri karticah! Kartice SIM in mikro SD imajo dobro zaprta ohišja, zato je malo verjetno, da posušene ne bi več delovale z novim telefonom, je pa v njih veliko dragocenih podatkov, zato jih ne smemo zavreči skupaj z uničenim pametnim telefonom. Četudi je telefon doživel stik s slano morsko vodo, je navadno dovolj, da kartice le odstranimo, speremo s sladko vodo in posušimo, lahko pa jih tudi očistimo s kontaktnim sprejem. V najslabšem primeru lahko njihove kontakte narahlo pobrusimo s finim brusnim papirjem in s tem izboljšamo njihovo prevodnost, vendar to navadno ni potrebno.

Notranjost zalitega pametnega telefona je po pranju in sušenju videti kar v redu, a ne vemo, koliko nesnage in vlage se skriva pod kovinskim zaščitnim pokrovom, ki ga je treba odspajkati, če jo hočemo odstraniti.

Če nam po naključju uspe z interneta prenesti tudi servisno knjigo za pametni telefon, v kateri je natančno prikazan pravilen postopek razstavljanja in sestavljanja, bomo imeli bistveno več možnosti, da nam uspe vse pravilno razstaviti in sestaviti nazaj. Kljub temu so možnosti majhne, saj brez delujočega prikazovalnika, tipkovnice in baterije večine pametnih telefonov ne moremo zagnati. Prav zato bi bila še toliko pomembnejša servisna knjiga s podrobnim opisom merilnih točk, ob pomoči katerih lahko ugotovimo, kateri deli elektronike še delujejo. A take navadno nimajo niti na pooblaščenih servisih, kjer navadno lahko zamenjajo le celotne sklope elektronike, kar pa je lahko dražje od novega telefona.

Če bi imeli na razpolago originalne rezervne dele, bi lahko poskusili nedelujoč pametni telefon popraviti tako, da bi najprej v celoti posušili njegovo tiskano vezje, ki bi ga povezali z novim prikazovalnikom, novo tipkovnico in novo ter predhodno napolnjeno baterijo. Ampak ali ne bi bilo to dražje od novega telefona?

Kaj preostane? Če se sušenja lotimo dovolj hitro, lahko pogosto rešimo litijevo baterijo z dobro zaprtim ohišjem. A ne rešujmo napihnjenih baterij, četudi imajo te še vedno zadostno napajalno napetost in jih je mogoče polniti! Napihnjenost je posledica vdora vode in poškodbe nekaterih celic za shranjevanje električne energije v notranjosti baterije, zato ta nima več zadostne zmogljivosti.

Pametne ure

Veliko pametnih ur je (vsaj do neke mere) vodotesnih. Nekatere »preživijo« polivanje z vodo med tuširanjem, z drugimi se lahko potapljamo do globine nekaj (deset) metrov. Če notranjost pametne ure vseeno zalije voda, je skoraj edina možnost, da jo vzamemo iz ohišja, odstranimo (polnilno) baterijo in vse dele posušimo. Razstavljanje elektronike zaradi majhnosti tu ne pride v poštev. Pred ponovno uporabo moramo polnilno baterijo po potrebi zamenjati, medtem ko moramo navadno baterijo zamenjati v vsakem primeru.

Ko se ne da popraviti ...

Še delujoče dele elektronskih naprav, ki se jih ne da popraviti, kot je polnilnik baterij pametnega telefona s priključkom USB, lahko koristno uporabimo z drugimi napravami, denimo za polnjenje baterij pametne ure. Če imamo več enakih pametnih telefonov, lahko koristno uporabimo celo dele ohišij poplavljenih telefonov, ki so nemara manj obrabljena od tistih, ki jih vsakodnevno uporabljamo.

Pa ostalo?

Veliko gospodinjskih aparatov, ki so jih poplavljenci zavrgli, bi se dalo še popraviti, a resnici na ljubo bi bilo popravilo, razen če bi se ga lotili poplavljenci sami, verjetno dražje od novih aparatov. A so tudi nekatere izjeme, kot so visoki hladilniki s krmilno elektroniko, ki je poplavna voda ni dosegla, medtem ko je kompresor, ki je bil pod vodo, v hermetično zaprtem ohišju. Tega je bilo treba samo očistiti in je deloval naprej.

Po drugi strani je mogoče rešiti tudi druge gospodinjske aparate, kot so električni vrtalniki, sesalniki za prah, sušilniki las ipd., vendar je pri teh več dela, saj je treba pri krtačnih motorjih natančno očisti kolektorje. Če se, na primer, lotimo čiščenja likalnika z nastavljivim mehanskim termostatom, ga moramo pred ponovno uporabo povsem razdreti, dobro sprati kontakte in ga ponovno sestaviti, sicer tvegamo uničenje likalnika ali celo požar. Čistilni sprej je lahko pri čiščenju v veliko pomoč, vendar moramo z njim očiščeno napravo dobro posušiti, saj je nanos spreja pogosto vnetljiv, dokler vnetljive snovi v njem ne izhlapijo. Tudi številne zunanje enote toplotnih črpalk, ki so bile poplavljene, še vedno delujejo, a je pri njih nemalokrat slišati »nezdrav« zvok ventilatorjev, ki kar kliče po servisiranju ...