Tanka bela knjiga
Knjige so moja strast. Računalniki tudi. Ko pa se oboje združi, moram rezultat nujno dobiti v roke. Elektronske bralnike sem sicer že preizkušal, a vedno z rahlo nejevoljo v srcu. Vedel sem, da je na drugi strani sveta neverjetno priljubljen elektronski bralnik Kindle, in preklinjal Amazon, ker ga ni hotel prodajati onkraj meja ZDA.
A svet se spreminja in v splošni gospodarski krizi je treba iskati nove trge. In tako so se v Amazonu odločili Kindle prodajati v Evropi. Še več - celo v Sloveniji ga je mogoče kupiti! Sicer nam še ne privoščijo velikega Kindla DX, ta naj bi meje ZDA zapustil naslednje leto, so nas pa osrečili z "mednarodno" izvedbo Kindla 2. Zakaj v narekovajih? Eh, bom pustil tarnanje za konec.
Skratka, Amazon je začel Kindle prodajati po vsem svetu, in jaz sem se odločil, da mora en primerek nujno počivati na moji mizi. Da pa ne bom užival samo jaz, sem se zmenil z našim urednikom za članek. In začela se je dirka. Monitor ima pač natančno določen datum izida in čeprav mi je Matjaž prijazno rezerviral prostor v reviji, časa za nakup, prevoz na drugo stran oceana in dostavo ni bilo na pretek. Kljub temu sem upal, da bo Kindle v kakšnem tednu pri meni, to pa bi pomenilo, da bom imel še dovolj časa za preizkus. V enem tednu menda pride kos elektronike tudi čez lužo do nas, sem si mislil. Oh, kako sem se motil!
Amazon živi z drugačno frekvenco kakor socializma navajeni Slovenci. Tri ure po tem, ko sem s klikom potrdil naročilo, je pošiljko že prevzel DHLov kurir. Štirinajst ur kasneje je bila že na letalu. Manj kot dva dni po oddaji naročila je bil Kindle že v Sloveniji. Bil sem sicer popolnoma prepričan, da bodo naši cariniki ravno na moji pošiljki demonstrirali svojo počasnost, pa se je očitno tudi na tem področju že precej premaknilo. 67 ur po oddaji naročila je bil Kindle že v mojih rokah. Manj kot tri dni. Tako se dela!
Kako je Kindle prispel v Slovenijo
Zakaj pa je Kindle sploh letel iz Amerike? Mar nima Amazon tudi angleške in nemške izpostave? Imajo že, imajo, samo Kindlov ne prodajajo v njih. Naročite ga lahko samo na Amazon.com. Kljub temu cena ni pretirana, sploh zdaj, ko je evro močan in dolar šibak. Kindle stane 259 dolarjev, jaz sem si zraven vzel še neoprensko torbico za 25 dolarjev in to je po Amazonovi računici skupaj s poštnino prišlo dobrih 215 evrov. Na naši strani je bilo treba plačati še minimalne carinske dajatve (manj od evra) in 20% DDV. Vse skupaj je stalo dobrih 258 evrov, če bi kupil samo Kindla, brez neoprena, pa bi plačal slabih 240.
Kindle je e-papir
Všeč mi je bil ob prvem dotiku. Lep, bel, ob robu rahlo stanjšan. Lahek. Zadaj kovinski in hladen na otip. Elegantna tipkovnica z okroglimi tipkami, nekaj gumbov ob strani in kvadratna krmilna palica. Če ne bi vedel, kako in kaj, bi mislil, da so ga razvili v Applu.
Zaslon je šestpalčni (izmerjena diagonala 15 cm), ima ločljivost 600 × 800 pik in zmore prikazati 16 sivin. Dokaj malo, a takšne so pač omejitve elektronskega papirja. Kindlov zaslon ni ne LCD ne OLED. O elektronskem papirju smo že veliko pisali, zato danes le na kratko. V zaslonu iz elektronskega papirja so zaprte male kapsule, v katerih najdemo bel titanov dioksid in črno barvilo, pomešano v olje. Ko je na zgornji plošči negativna napetost, titanovi delci splavajo proti vrhu, zato je odbita svetloba bele barve. Ko pa je negativno nabita spodnja plošča, titanovi delci splavajo na dno, zato se svetloba odbija od črno obarvanega olja. Ko napetost odstranimo, delci ostanejo na mestu zaradi viskoznosti olja. Povedano drugače - ko je vsebina zaslona prikazana, za njeno vzdrževanje ne potrebujemo več elektrike. Akumulator bi lahko celo potegnili iz naprave, pa bi slika ostala na zaslonu.
Druga pomembna značilnost je, da e-papir ne uporablja izsevane svetlobe, temveč le odbito, se pravi osvetlitev, ki je že prisotna v prostoru. Zaradi tega je svetlost zaslona vedno primerljiva s svetlostjo okolice. Posledično lahko e-papir brez težav prebiramo ob nočni svetilki in na močnem poletnem soncu. Zaslon je sicer črno-siv namesto črno bel (omejitve tehnologije), a povsem berljiv. Samo malce se je treba navaditi. Nekaj privajanja zahteva tudi menjava slike na zaslonu; pri tem celoten zaslon utripne temno/svetlo (še bolj smešno pa je dogajanje, če je na zaslonu slika).
Če bi radi izvedeli več o elektronskem papirju, si preberite
in oglejte
www.monitor.si/monitortv/monitortv-november
pa tudi tokratni Monitor TV.
Kindle je knjiga
Knjige ne sestavlja le papir, potrebuje tudi vsebino. Pri Kindlu je lahko ta vsebina zapisana v formatih AZW, AZW1, TXT, MOBI, PRC, AA, AAX in MP3. AZW in AZW1 so knjige, ki jih kupiš v Amazonovi spletni prodajalni. Prvi format je v bistvu navaden MobiPocket (MOBI, PRC), zaščiten pred nepooblaščenim predvajanjem (Digital Rights Management, DRM) in so ga internetni mojstri "odklenili" že pred dvema letoma (google: "converting kindle drm"). Knjige v tem zapisu so pretežno tekstovne, z občasno sliko tu in tam, in velike nekaj sto kilobajtov. AZW1 pa je čisto druga zgodba. To so knjige v zapisu Topaz, ki ga niti svetovnemu internetu še ni uspelo "shekati". Poleg besedila vsebujejo tudi pisave in so zato velike nekaj megabajtov. V tej obliki najdemo starejše knjige, ki so jih optično prepoznali (OCR), vedno več pa tudi novih knjig. Verjetno Amazon počasi preklaplja na trenutno edini varen način distribucije. Čeprav je AZW v bistvu enak zapisu MOBI, lahko slednjega (in tudi PRC) prebiramo le, če ni zaklenjen z DRM. V Amazonu pač nočejo, da bi na njihovi napravi brali knjige, ki ste jih kupili drugje. Zapisi AA, AAX in MP3 so namenjeni predvajanju zvočnih knjig in glasbe. O njih več kasneje.
Knjige, kupljene v Amazonu, lahko bereš na vseh svojih Kindlih, ki jih je lahko do šest. Ni pa treba, da so to res fizične škatle, berete jih lahko tudi na programskih bralnikih Kindle for iPhone in Kindle for PC. Žal pa knjig ni mogoče posojati. Upam, da se bo Barnes & Noblov Nook dovolj razširil, da bo zaradi pritiska konkurence tudi Amazon dovolil izposojo. Z nezaščitenimi knjigami seveda ni težav, lahko jih bereš kjerkoli.
Ker so knjige shranjene v formatu, ki ne predpisuje širine strani, jih bralnik lahko prikaže v nekaj različnih velikostih pisave, nastavimo pa lahko tudi širino stolpca. Tekst se skoraj v vseh primerih lepo oblikuje po širini zaslona. Na edini problem smo naleteli v knjigi, ki je imela med enostolpčnim besedilom pomešane tabele v dveh stolpcih - tam je drugi stolpec gledal malce čez rob zaslona. V takem primeru pomaga krmilna palica, s katero stran premikamo desno in levo.
Prilagajamo lahko velikost pisave.
Po besedilu se premikamo z gumbi za skok na naslednjo in prejšnjo stran ("Next page" in "Prev page"). Gumba za premik na naslednjo stran sta dva, kar je odlična rešitev. Kindla pač včasih držimo z levo roko, včasih z desno, in tako je vsaj en gumb vedno v bližini prstov. Z menujem (tipka "Menu") prikličemo kazalo (če je v knjigi), skočimo na začetek ali na poljubno lokacijo. Ja, strani so zgodovina, zamenjale so jih nekakšne lokacije. Gre za nekakšne zaznamke v besedilu, ki označujejo mesta, na katera lahko skočimo. Kako natančno so zaznamki razdeljeni, ne vemo, zagotovo pa se da skočiti vsaj na vsak odstavek. Seveda si Kindle za vsako knjigo zapomni, na kateri strani ste jo "odložili", in vas ob vnovičnem odprtju vrne na pravo mesto.
V knjigi lahko označimo strani (pardon, lokacije), ki nas še posebej zanimajo, da lahko kasneje skočimo nanje. Na zaznamek nas opomni tudi "zavihan" desni zgornji vogal strani. Del besedila lahko označimo in shranimo v datoteko z izrezki (clipping) in ob besedilo zapišemo kakšen komentar. Vsi osebni dodatki besedilu so dostopni v menuju My notes and marks. Shranjeni so tudi v tekstovni datoteki, ki jo lahko prepišemo na osebni računalnik.
Kindle vsebuje slovar The New Oxford American Dictionary. Slovar je seveda ameriško-ameriški (angleško-angleški mu verjetno ne moremo reči), a kljub temu nadvse uporaben zaradi svoje priročnosti. S krmilno paličico odpeljemo kazalček do besede, ki je ne poznamo, in na dnu zaslona se izpiše njena kratka definicija. S pritiskom vnašalke odpremo celotno definicijo besede, s tipko "Back" pa se vrnemo v knjigo.
V slovarju najdemo definicije neznanih besed.
Tipkovnica potegne za seboj tudi zelo enostavno iskanje. Vpišemo besedo, označimo, po čem bomo iskali (navadno je primeren cilj iskanja že privzet), in Kindle bo poiskal vse pojavitve. Iščemo lahko po slovarju, trenutni knjigi, vseh knjigah, celo po Wikipediji.
Seznam vseh naloženih knjig se izpiše na "domači" strani, ki jo prikličemo s tipko "Home". Ko jih je za več kot eno stran, po njih listamo enako kot po knjigi, s tipkama Next in Prev. Knjige so urejene, tako da je zadnja odprta knjiga na vrhu seznama. Prvo knjigo - uporabniški vodič za Kindla - dobite prednaloženo. Dolg in dobro napisan priročnik, ki razloži prav vse o Kindlu. Nikar ga ne preskočite!
Kindle je omrežen
Glavni adut Kindla ni prikaz elektronskih knjig ali e-papir. To obvlada tudi konkurenca. Glavni adut je povezava z omrežjem Whispernet. Povedano po domače in brez marketinških olepšav - Kindle ima vgrajen GSM in je že ob prvem vklopu pripravljen za delovanje. Nobenega kupovanja SIM kartic in, kar je še bolj zanimivo, nobenega plačevanja prometa! Prižgeš, Kindle se poveže in deluje.
Kam se poveže, pa ne vemo. Nihče od slovenskih operaterjev noče priznati, da bi o Amazonu in Kindlu karkoli vedel. Glede na to, da je Amazonov mobilni parter AT&T, ugibamo, da se prijavi v Si.mobilovo omrežje. To bi se nekako ujemalo s povezavo, ki je včasih GPRS, včasih EDGE, včasih pa 3G - odvisno od tega, v kateri sobi sedim.
Z brezžično povezavo postane kupovanje knjig skrajno enostavno. Odpraviš se na Amazonovo spletišče (obvezno na .com), poiščeš knjigo in klikneš Buy now with 1-Click. V minuti ali največ dveh se bo knjiga znašla na Kindlu in lahko začneš brati. Za kupovanje niti ne potrebuješ osebnega računalnika. Zbudiš Kindla, greš na menu Shop in Kindle Store, Kindle se poveže z Amazon.com in v brskalniku odpre (napravi prilagojeno) spletišče. Čarobno. In hkrati nevarno. Če vam kdo ukrade Kindla, lahko nanj naloži množico knjig, preden vam bo uspelo priti do Amazonovega spletišča in prekiniti povezavo med ukradenim Kindlom in vašim računom.
Kupovanje knjig za Kindla je skrajno poenostavljeno.
Cene knjig so včasih malce dražje od broširanih izdaj, včasih precej cenejše, seveda pa vam ni treba plačati poštnine. Pri večini knjig lahko zahtevate predogled. Na Kindla se bo naložilo prvo poglavje in morda še malce drugega, potem pa se vzorčna knjiga konča z napisom "Buy now". Seveda ga niste obvezni klikniti.
Knjig za Kindla je veliko (več kot 360.000, pravijo v Amazonu), a bistveno manj kakor papirnatih. Za začetno uvajanje sem si hotel privoščiti trilogijo Void Petra F. Hamiltona, ki jo je skrajno naporno brati na papirju (tisoč strani obsegajoče knjige), a ni dobavljiva v elektronski obliki. Potem sem se malce sprehodil po svojem seznamu želja in ugotovil, da je v elektronski obliki na voljo le približno desetina naslovov. Vsaj tistih, ki zanimajo mene. Pa menda je za nas Evropejce na voljo še malo manj knjig, kot jih lahko kupijo Američani.
Poleg knjig se lahko naročiš tudi na dnevnike in revije, a jih zaenkrat še ni prav dosti na voljo. 58 časopisov, od tega 38 ameriških, in 35 revij. Za nas računalnikarje bi bil morda zanimiv PC Magazine, a kaj, ko v njem ni slik! Pa še okleščen je. Enako velja za vse druge publikacije - dobite le delno različico, skoraj brez slik, in jo pošteno plačate. International Herald Tribune, recimo, stane 20 dolarjev na mesec, posamezen izvod pa dobite za 2 dolarja. Še dobro, da jih lahko temeljito preizkusite. Naročnino plačate šele po dveh tednih, v tem času pa jo lahko kadarkoli prekličete. Če pa se odločite za naročanje, je branje čisti luksuz. Revija ali dnevnik bo takoj po izidu "priletel" po zraku na Kindla in lahko ga boste začeli brati še pred kupci tiskane različice.
Ko je Kindle povezan v omrežje GSM, mu je seveda dostopen celoten internet, zato lahko bereš bloge, googlaš, iščeš po Wikipediji, skočiš na Monitorjevo domačo stran in ... ups, pravzaprav tega ne moreš početi. V Sloveniji deluje samo dostop do Amazonove spletne trgovine in do Wikipedije, vse drugo je blokirano. Verjetno bi moral Amazon preveč plačevati za promet, ker nima cenovno ugodne pogodbe s slovenskimi ponudniki. Res škoda, saj bi bil Kindle strašno priročen brskalniček, kljub vsem omejitvam njegovega zaslona. Vem, ker je na mojem internet deloval dva dni. Šele nato so ugotovili, da kličem iz Slovenije, in so vključili omejitve. No, vsaj brskanje po Wikipediji so mi pustili.
S Kindlom lahko brskate po Wikipediji.
Brezžična povezava omogoča enostavno arhiviranje knjig. Če je na Kindlu gneča, lahko knjige enostavno zbrišeš. Ko bi katero od njih spet želel brati, se odpraviš v "Archived Items" in jo izbereš s seznama. Kindle se poveže na Amazon.com in knjigo spet naloži na napravo. Velja pa to le za kupljene knjige; to, kar si na Kindla naložil sam, moraš tudi sam spraviti na varno.
Whispernetu zamerim le eno - strašno kuri akumulator. Z ugasnjenim brezžičnim omrežjem Kindle dela in dela in dela. Deset dni branja - ni problema. Zagotovo lahko preberete tisoč strani brez polnjenja. S prižganim vmesnikom GSM pa se ta čas več kot prepolovi. Tri dni delovanja je bil nekako maksimum, bolj pogosto pa ga je bilo treba polniti vsak drugi dan. Pomagate si lahko tako, da GSM vklapljate po potrebi. Lahko pa ga tudi popolnoma ugasnete in knjige prenašate na Kindla kar po kablu USB. Tako se bo spotoma še malo napolnil.
Kindle govori
Kindle je odlična knjiga, a je tudi več kot to. Zna se tudi oglašati. V večini knjig lahko vključimo možnost prebiranja (text to speech), ki se skriva na menuju Experimental. Bralnik ima dva glasova, moškega in ženskega, ter tri hitrosti branja in je odličen, seveda če mu daste brati angleško besedilo. Le inicializira se zelo dolgo, skoraj pol minute. Branje knjige lahko vidite (in predvsem slišite) na tokratnem Monitor TV.
Na Kindla lahko naložite tudi zvočne knjige (audibles), a le v zapisih AA in AAX. Ker gre za komercialni zapis družbe Audible.com, ki je od leta 2008 del Amazona, boste knjige v tem zapisu našli na že znanem mestu, v Amazonovi spletni knjigarni. Slovenskih knjig v tem formatu menda ni. Vsaj našli nismo nobene.
Predvajate lahko datoteke MP3, a je predvajalnik tako primitiven, da se ga bolj skoraj ne bi dalo oklestiti. Glasbo lahko poženete in ustavite ter skočite na naslednjo pesem. To je vse. Še prikaza trenutno predvajane datoteke ni. Uporabno le za ambientalno glasbo, za predvajanje slovenskih zvočnih knjig, ki so pretežno shranjene v zapisu MP3, pa niti ne.
Ko smo ravno pri slabo podprtih možnostih, naj povem še to, da zna Kindle prikazati slike v zapisih JPG, PNG in GIF, a je ta možnost popolnoma nedokumentirana. Slike morate prepisati v mapo \pictures in v njej narediti podmape - za vsak strip svojo. Nato greste na domačo stran Kindla in pritisnete <Alt>Z. Na zaslonu se bodo prikazale podmape mape \pictures, vsaka kot svoja knjiga. Slike lahko obračate in povečujete/pomanjšujete - vsaj v teoriji. Na mojem Kindlu večina funkcij ni delovala. Še najbolj sem pogrešal prilagajanje velikosti slike velikosti zaslona. Za zagrizene stripofile bo uporabna tudi ta možnost (še posebej, če bodo pred branjem prilagodili širino slik), vsi drugi pa jo bomo zaenkrat preskočili.
Bližnjica <Alt>Z ni dokumentirana. Našli smo jo na strani sites.google.com/site/kindle2ui/Home/keyboard-shortcuts, kjer so opisane tudi druge nedokumentirane kombinacije tipk. Nekatere na "mednarodnem" Kindlu žal ne delujejo.
Ogled stripov na Kindlu
Kindle ni Acrobat
Povedal sem že, da Kindle ne obvlada zapisa PDF. To je po eni strani dokaj razumljivo, saj je PDF zaradi svoje nefleksibilnosti skrajno neroden za prikaz na majhnih zaslonih, po drugi plati pa je to skrajno zoprno. V zapisu PDF imamo na voljo tone dokumentov (denimo tehnično dokumentacijo, revije, pa tudi knjige), ki bi jih z veseljem spravili na Kindla.
Pri tem nam pomaga kar Amazon. Na naslov <imekupca>kindle.com lahko pošljete datoteko v zapisu PDF, DOC, HTML, JPG ali GIF. Amazon bo datoteko pretvoril v AZW in jo brezžično poslal na Kindla. Res pa je, da vas bo ta hec stal 99 centov na megabajt - in pri pretvorbi PDFov se hitro prenese veliko megabajtov. Da vas ne bi kdo drug spravil ob velike denarce (tako da vam bi po e-pošti na Kindla poslal velikanske datoteke), lahko to storitev uporabljajo le pošiljatelji, ki jih navedete v spletni aplikaciji za upravljanje Kindla (Amazon.com, Your account, Manage your Kindle).
Bolje bo, da pošljete datoteko na <imekupca>@free.kindle.com. Amazon jo bo pretvoril in vam po e-pošti poslal povezavo na datoteko AZW. Prenesete jo z osebnim računalnikom, po kablu USB prenesete na Kindla in berete. Pa še varnostno kopijo ste spotoma pridobili.
Uporabiti lahko tudi katerega od programov za pretvorbo v zapis MOBI, denimo MobiPocket Creator. Rezultat tega in Amazonovega pretvornika je praktično enak. Odlično se obneseta pri enostavnih dokumentih (knjige, tehnični priročniki), odpovesta pa pri pretvorbi dinamično postavljenih revij z veliko slikami.
Kindle na osebnem računalniku
Sredi novembra je Amazon izdal prvo beta različico programa Kindle for PC, prvega programskega bralnika Amazonovih knjig, ki ga lahko uporabljamo v Sloveniji (Kindle for iPhone deluje le v ZDA). Program v beta različici deluje le na Windows XP, Visti in 7, menda pa bo kmalu na voljo tudi za Mace. Obljubljajo tudi Kindle for Blackberry, a ne vemo, ali bo omejen na Združene države.
Kindle for PC je skrajno enostaven program, še bolj kot sam Kindle. Potrebuje Amazonovo uporabniško ime in geslo, nato pa pokaže seznam kupljenih knjig. Knjigo le kliknete in prenese se na računalnik, tako da jo lahko začnete prebirati. Knjig, ki ste jih na Kindla naložili sami, ne pokaže - a te so tako ali tako odklenjene in jih lahko berete s poljubnim drugim programom. Manjka tudi slovar, branje besedila, predvajanje glasbe ... Skratka, od Kindla ostane samo bistvo, elektronska knjiga.
Prikaz kupljenih knjig
Program še ni dokončan. Deluje nastavljanje velikosti pisave in širine vrstic. Vstavljate lahko zaznamke, ne morete pa dodajati opomb ali označevati delov besedila. Tudi iskanja še ni. Deluje pa prikaz opomb, vnesenih na Kindlu. Prav tako deluje usklajevanje zadnje prebrane strani. Če berete knjigo izmenično na več napravah, vas bo Kindle (katerikoli) opozoril, da ste na drugi napravi prebrali več, in predlagal, da vas postavi na pravo mesto.
Obljubljajo, da bo v končni različici delovalo iskanje, dodajanje opomb in označevanj delov besedila ter povečevanje in vrtenje v besedilo vstavljenih slik.
In še najpomembnejše - Kindle for PC lahko uporabljate tudi brez Kindla - elektronske knjige.
Nastavljanje velikosti pisave
Kindle je za telebane
Kindle je sicer luštkan, ima enostavno in lahko razumljivo programsko opremo, kljub temu pa pogrešam marsikaj. Naštel bom le nekaj primerov.
Ne moreš si ogledati velikosti posameznih knjig. Nekateri koristni podatki (vrsta povezave GSM, ura, količina prostega pomnilnika) so vidni le ob pritisku tipke "Menu". Ure ni mogoče nastaviti - Kindle sicer vedno ve, koliko je ura, a je prepričan, da živim en časovni pas bolj zahodno.
Pogrešam boljšo podporo prikazu slik, pa možnost obrata besedila za 90 stopinj. Navigacija po zaznamkih je nerodna; vedno je treba na menu in izbirati tam, ne moreš pa, denimo, skočiti na naslednji zaznamek.
Predvajanje glasbe je skrajno primitivno, moti pa tudi, da nikjer ne vidiš nastavitve glasnosti zvočnikov. Potem pa pride do takšne neumnosti, da resetiraš Kindla, ker misliš, da se je obesilo branje besedila. Pa je bila samo glasnost na ničli.
Na enaki ravni je tudi tehnična pomoč. Pisal sem jim z majhnim primerom in dobil odgovor: "Lažje bi vam pomagali, če bi nas poklicali po telefonu." Da bom klical v ZDA, saj niso resni. Pa sem pisal še enkrat (v odgovoru je bila povezava "kliknite tu, če z odgovorom niste zadovoljni") in vprašal še enkrat. Kaj sem dobil? Enak odgovor, zraven pa pripet še daljši traktat iz dokumentacije, ki ni imel nobene povezave z mojim vprašanjem. Skratka - prepuščeni ste sami sebi.
Kindle je ... mednaroden?
Kindle je morda res mednaroden, a to je mednarodnost, kakor si jo predstavlja Janezek, pardon, Johnny. Prikaz šumnikov sicer deluje odlično, a kaj, ko po besedah s šumniki ne moremo iskati, ker ima tipkovnica samo angleške črke. Vmesnik je angleški. Slovar je angleški, pardon, ameriški. In tako naprej.
Še bolj zanimivo je rešeno vprašanje napajanja. Kindla napajamo kar s kablom USB (odlično). Priložen je napajalniček, ki omrežno napetost pretvarja v nivoje USB (tudi odlično). Napajalniček je eleganten, majhen, na vhodu sprejme napetosti od 110 do 240 voltov - in ima vtič narejen po ameriškem standardu. Jako internacionalno, prav res.
Kindle je - odličen!
Če neham nergati nad malenkostmi, pa moram priznati, da je Kindle odličen. Že od samega nastanka Kindla sem se spraševal, zakaj presneto so v elektronsko knjigo vgradili tipkovnico, zdaj pa končno vem. Tipkovnica je super pogruntavščina. Možnost pisanja opomb je zelo uporabna, še bolj pa iskanje. Všeč mi je tudi slovar.
Še bolj fenomenalno - dva gumba za prikaz naslednje strani. Nimam besed. Tako enostavna rešitev in tako koristna.
Brezžični dostop do interneta (no, do Wikipedije), brezžično nalaganje knjig, pa tudi brezžično kupovanje - še ena odlična poteza. Tudi na morju ne boste nikoli ostali brez branja.
Tik preden se Kindle ugasne (pravzaprav gre malce počivat, zbudi se v dveh, treh sekundah), na zaslon nariše sliko znanega pisatelja ali pisateljice, včasih pa kakšno klasično sliko kar tako. Prijetno.
Če je ugasnjen GSM, dela in dela in dela. Pa napolni se hitro, v treh urah.
Skratka - s Kindlom sem zelo zadovoljen.
Kindle je dober biznis
Za Amazon, seveda. Za bralce nikakor ne.
Kar poglejte - kupuješ knjige, ki so samo zate, ker jih ne moreš posojati. Se pravi, da jih morajo kupiti tudi drugi. Tudi prodati jih ne moreš naprej, tako kot običajno knjigo. Pravzaprav niti niso povsem tvoje, ker jih lahko Amazon kadarkoli na daljavo odstrani. Ja, to so pred kratkim prav zares naredili - odstranili so Živalsko farmo in 1984, ker je prišlo do zapletov z avtorskimi pravicami. Kupcem so seveda vrnili denar, oziroma so jim ponudili nadomestni nakup. Kupci so kljub temu pobesneli in pritisnili na Amazon, ki jim je najprej ponudil dodaten bonus za nakup knjig, na koncu pa so le popustili, se dogovorili za odkup avtorskih pravic (za teh nekaj tisoč prodanih knjig) in jih vrnili kupcem. Kljub temu se vam splača vse kupljene knjige spraviti še na kakšno mesto.
Kindle sicer prikazuje knjige v zapisu MobiPocket, a le nezaščitene. Knjig drugih prodajalcev na Kindlu ne morete brati (vsaj brez hekerskih ovinkov ne). Še en plus - če hočeš uporabljati Kindla, moraš kupiti knjige pri njih.
Pa še na to pomislite - nabrali si boste spodobno elektronsko knjižnico, po dveh ali treh letih pa bo akumulator izpustil dušo. Seveda je zalepljen nekam v nerazstavljivo ohišje in ga ni mogoče zamenjati. Kaj vam preostane? Knjige boste brali na osebnem računalniku (s programom Kindle for PC/Mac), po telefonu (Kindle for iPhone/Blackberry) ali pa ... ali pa boste kupili nov Kindle.
Amazon Kindle International
Kaj: Elektronska knjiga z zaslonom iz e-papirja.
Mere: 135 × 203 × 9 mm, 0,289 kg.
Zaslon: 6-palčni, 600 × 800 pik, 16 sivin.
Značilnosti: 2 GB RAM (1,4 GB prostega za knjige), zvočniki, izhod za slušalke, USB 2.0, GSM (GPRS, EDGE, 3G).
Izdeluje in prodaja: Amazon, www.amazon.com.
Cena: Približno 240 evrov s poštnino in DDV.
Za: E-papir, avtonomija, brezžična povezava, iskanje, zapiski.
Proti: Občasno nestabilno delovanje, ne pozna zapisa PDF, slaba podpora branju stripov.