Urejanje vsebin brez muk

Spletnih sistemov za urejanje vsebin je veliko in izbira ni lahka. Po marsikaterem merilu je med najboljšimi odprtokodna Joomla.

Spletne strani si danes želi marsikdo. Številni morebitni uporabniki pa tudi že poznajo pasti, ki jih prinaša vzdrževanje kolikor toliko zanimivega spletišča. Zato ne čudi veliko zanimanje za sisteme upravljanja vsebin (CMS), ki naj bi to delo kar najbolj poenostavili.

Trg sistemov CMS je doživel nesluten razcvet ponudbe skozi odprtokodne rešitve, ki gradijo predvsem na podlagi "LAMP" (operacijski sistem Linux, spletni strežnik Apache, podatkovni strežnik MySQL ter skriptni programski jezik PHP oz. perl oz. python). Danes jih je na voljo silno veliko, verjetno več sto, izmed njih je večina razvita prav s kombinacijo priljubljenega skriptnega jezika PHP in podatkovnega strežnika MySQL, ki skrbi za učinkovito shrambo vsebine.

Iz številne ponudbe je v začetku leta 2005 izstopilo ime Mambo, sistem CMS, ki je na uglednem sejmu LinuxWorld v Bostonu prejel nagrado "Best of Show" in osvojil tudi nagrado za "najboljšo odprtokodno rešitev". Mambo je izdelek avstralskega podjetja Miro, ki sistem CMS ponuja v dveh oblikah: kot tržni izdelek z ustrezno podporo, ki je na voljo za ustrezno plačilo, in kot odprtokodno podlago (MOS, Mambo Open Source), ki jo prilagajamo in vzdržujemo sami, koda pa nam je na voljo pod dovoljenjem GPL.

Kaj je CMS?

Sistem CMS je programska rešitev, ki omogoča nadzor celotnega življenjskega cikla vsebine. Tak cikel obsega ustvarjanje, upravljanje, urejanje, objavo, preiskovanje in pravočasno odstranjevanje ter arhiviranje. Ključni element, ki ločuje sistem CMS od običajnega orodja za pripravo in objavo spletne strani, je urejena shramba vsebine, ki nam omogoča, da vse storitve sistema, kot so npr. vnaprej določen delovni tok dokumentov (document workflow), nadzor različic (versioning), zaščita izbranih vsebin (access control), učinkovito preiskovanje ali pa časovno odvisna objava.

Ustrezen sistem CMS bi seveda lahko upravljal poljubno vsebino, vendar se najpogosteje uporabljajo prav za urejanje spletišč, ki so, kot smo omenili, danes najbolj plodna tla za nove vsebine. Učinkovit spletni sistem CMS ponuja uporabniku vrsto prednosti, kot so:

preprostejše ustvarjanje kakovostne vsebine, ki je skladna z vnaprej določeno podobo;

možnost upravljanja na daljavo;

boljše sodelovanje med različnimi ustvarjalci;

lažji nadzor nad časovno kritičnimi elementi za objavo in učinkovitejšo zamenjavo zastarelih vsebin;

visoko prilagodljivost in preprosto dodajanje novih zmožnosti;

večjo varnost;

lažje stopnjevanje obsega;

nižje stroške vzdrževanja.

Seveda so naštete prednosti predvsem ideali, ki se jim želijo različni sistemi CMS bolj ali manj uspešno približati. Nedvomno pa so danes ti sistemi že dosegli stopnjo, ko njihove prednosti niso več vprašljive.

Zdelo se je, da je pred Mambom svetla prihodnost, a je med podjetjem Miro in ključnimi razvijalci projekta kmalu po prejetem priznanju prišlo do razkola. Razvijalci so Miroju očitali nespoštovanje načel odprte kode in se odločili za cepitev kodne osnove. Iz Mamba 4.5.2 je avgusta 2005 nastala Joomla 1.0. Ime Joomla je fonetični zapis besede iz svahilija, ki pomeni "vsi skupaj" ali "kot celota".

Pri odprtokodnih projektih vedno grozi nevarnost cepitve kode, a gre navadno za povsem naraven, evolucijski proces, ki po določenem času lahko prinese precej boljše rezultate. Danes imamo tako na voljo Mambo in Joomlo, vendar slednja uživa veliko večjo podporo razvijalcev in uporabnikov, to pa je za preživetje projekta ključno.

Sodobni sistemi CMS so namreč svojevrstne podlage, katerih resnična zmogljivost in uporabnost je odvisna od števila najrazličnejših dodatkov zanje. Joomla je bila v izhodišču povsem združljiva s številnimi dodatki za Mambo, s prihajajočo različico 1.5 pa se bodo vezi s preteklostjo začele trgati. Velika zamera nekdanjih razvijalcev Mamba je bila tudi zastarela kodna osnova, neprimerna za nadzorovano širitev zmogljivosti. Povsem nova generacija Joomle, različica 2.0, ki naj bi bila po nekaterih napovedih na voljo že letos, bo v celoti predelana v PHP 5 in povsem predmetna. Na srečo je Joomla pobrala tudi velik delež neodvisnih razvijalcev, ki so pripravljeni predelati svoje dodatke novi kodni osnovi. Joomla naj bi v novi različici pridobila tudi težko pričakovano neodvisnost od podatkovnega strežnika, saj je prihodnost MySQL dokaj negotova, marsikomu pa niso všeč njegove zmogljivosti ali pa v svojih strežnikih že izključno uporablja katerega od številnih prosto dostopnih podatkovnih strežnikov (npr. PostgreSQL).

Z dokajšnjo gotovostjo torej lahko trdimo, da se bo Mambo počasi poslavljal, njegovo tradicijo pa bo nadaljevala in predvsem nadgrajevala Joomla.

Administrativni del omogoča preprost nadzor številnih gradnikov sistema.

Uporaba

Joomlo lahko namestimo na poljubno podlago, ki podpira strežnik Apache ali IIS, zbirko MySQL in seveda tolmač za PHP. Če imamo omenjeno podlago nared, je namestitev Joomle zelo enostavna. Sistem je zelo priljubljen tudi zato, ker ga lahko takoj po namestitvi uporabljamo brez posebnih težav in znanj. Dodajanje vsebine je preprosto, prav tako uporaba nekoliko "naprednejših" funkcij, kot so organizacija menujev, urejanje uporabnikov in zaščita vsebine. Vse se, kot je pri sodobnih sistemih CMS v navadi, opravi prek spletnega vmesnika. V zaščitenem, administrativnem delu imamo celotno funkcionalnost sistema na voljo prek "nadzorne plošče", ki je z velikimi, preglednimi ikonami precej podobna svojim sorodnikom iz sodobnih operacijskih sistemov.

Že v temeljni namestitvi je Joomla nared za veliko večino potreb, ki jih imajo manj zahtevni uporabniki. Z njo lahko zgradimo zanimive dveri, predstavitev manjšega podjetja, osebno ali družinsko domačo stran, prav dobro pa se znajde tudi pri skupinskih spletiščih, ki potrebujejo prijavo uporabnikov, urejene objave, vprašalnike, odlagališče dokumentov...

Seveda pa prava moč sistema leži v njegovi modularnosti in razširljivosti. Tu se pokaže resnična moč sistema in široka skupnost razvijalcev, ki stoji za njim. Sistem v Joomli je zgrajen iz ene ali več vsebinskih predlog (templates), ki določajo videz in obnašanje spletišča. Že tu je izbira izjemna, na voljo so številne brezplačne predloge, vsak dan pa je več ponudnikov, ki izdelujejo prilagojene predloge proti plačilu. Predlogo lahko izdelamo tudi sami, vendar bomo poleg znanja HTLM in CSS in nekaj oblikovalske nadarjenosti potrebovali tudi izkušnje s programiranjem v PHP.

Zmogljivosti Joomle določajo številni moduli (modules), ki upravljajo različne vrste vsebine. Že v osnovni namestitvi dobimo vse potrebno za srednje zmogljivo spletišče (npr. urejevalnik novic, najrazličnejše izbirne menije, preiskovalnik, kanale RSS, spletne ankete, oglase, celo analizo obiska spletišča...), možnost dopolnjevanja in celo zamenjave posameznih modulov pa je seveda nadvse dobrodošla. Tudi module v celoti vzdržujemo (nameščamo, nadgrajujemo, odstranjujemo) kar prek spletnega vmesnika.

Dodatna možnost prilagajanja in nadgrajevanja Joomle pa se skriva v posebnih dodatkih, "mambotih" (njihovo ime izvira iz okrajšave Mambo Robots). Mambot je v osnovi programska knjižnica v PHP, ki se vključi v modularno zasnovo sistema in ga nekako nadgradi. Zato ti dodatki pokrivajo najrazličnejša področja, od vizualnega urejevalnika vsebin do kratkih programčkov, ki npr. skrbijo za preslikavo naslovov URL po njihovem vnosu v sistem. Ponudba mambotov je velikanska, z nekaj programerske žilice pa jih lahko razvijamo tudi sami.

Kot rečeno, za veliko večino temeljnih potreb poskrbi že osnovna namestitev Joomle, za druge pa bodo dodatki, ki so že na voljo v spletu, najverjetneje pokrili manjkajočo funkcionalnost. Le redki so na voljo za plačilo, pa še tu je cena praviloma nizka.

Seveda pa je Joomla, z modularno zasnovo, ki jo ponuja, tudi izvrstna priložnost za razvijalce večjih spletišč, dveri in intranetov, ki lahko močno osnovo nadgradijo z lastnimi razširitvami v obliki modulov in mambotov in tako hitro razvijejo rešitev, pisano na kožo naročniku s specifičnimi potrebami, ki je zanje pripravljen odšteti nekoliko večjo vsoto denarja. Vsekakor bo tako razvit sistem še vedno za razred ali dva cenejši od tržne ponudbe velikanov računalniške industrije, ki pa terjajo še dolgotrajno in marsikdaj mučno prilagajanje.

Velika prednost Joomle je uporaba izjemnega vizualnega urejevalnika vsebine spletnih strani, ki je vključen kot "mambot".

Prednosti in slabosti

Joomla je torej zmogljiv sistem za uporabljanje vsebin, ki ga je preprosto uporabljati, zaradi široke skupnosti uporabnikov in razvijalcev pa pomeni dokaj varno naložbo, ki se nam lahko bogato obrestuje, nekaterim skozi cenejše in učinkovitejše upravljanje spletišča, drugim kot osnova, na kateri lahko zgradijo lastne visoko zmogljive sisteme CMS.

Seveda ima Joomla tudi nekaj slabosti. Z novo različico bo izgubila velik del združljivosti z dodatki za Mambo in čeprav se je veliko število razvijalcev dodatkov odločilo slediti Joomli, lahko za nas zelo pomemben dodatek zamuja ali morda sploh ne bo na voljo. Vsebina je urejena v zelo togo trislojno strukturo odsekov, kategorij in elementov, kar je včasih prezapleteno, za zahtevnejše sisteme pa premalo razvejeno. Še vedno smo vezani na MySQL kot podatkovni strežnik in to naj bi spremenila šele prihodnja različica. Upravljanje uporabnikov ni dovolj zmogljivo in kar precej dela bomo imeli, če bomo želeli v sistem vključiti večje število ljudi z različnimi pravicami, zelo razdrobljeno nastavljanje pravic pa zaenkrat sploh ni mogoče.

Na kratko lahko povzamemo, da je za majhna in srednje velika spletišča Joomla zelo dobra izbira, večjih sistemov pa brez posebnih prilagoditev ne moremo zgraditi, a to bi lahko trdili praktično za celotno ponudbo CMS. Joomlo lahko, tako kot tudi številne druge sisteme CMS na temelju LAMP, brez težav in nameščanja preizkusimo prek spleta na naslovu Open Source CMS (www.opensourcecms.com).

Joomla CMS

Kaj: Sistem za upravljanje vsebin.

Ponudnik: Open Source Matters, www.joomla.org.

Cena: Brezplačno, pod dovoljenjem GPL.

Prednosti: Enostavna raba, široka skupnost uporabnikov, velika razširljivost.

Slabosti: Omejitve pri strukturi vsebine, nadzoru uporabnikov in izbiri podatkovnega strežnika, ki pa naj bi jih presegle naslednje različice.