Zavržena odličnost

Vodilni v Nokii vse stavijo na Windows phone 7, prejšnje vodstvo pa je upe položilo v operacijski sistem Maemo in njegovega naslednika MeeGo. Rezultat te smeri je bila Nokia N9, ki se je po partnerstvu z Microsoftom spremenila v slepo ulico.

Če bi še vedno živeli v svetu, kjer ne bi bilo Applovega App Stora in Androidnega Marketa, in bi pametni telefoni v žepu nekaj let ostali programsko na isti ravni kot takrat, ko smo jih kupili, bi Nokia N9 mirno konkurirala iPhonu in najboljšim androidnim napravam. V tem vzporednem svetu bi lahko brez zadržkov rekli, da je N9 najboljši pametni telefon, ki ga je Nokia kdaj naredila.

Že sama oblika in izdelava izdelka sta tako vrhunski in samosvoji, da ju estetsko lahko mirno postavimo ob bok izdelkom iz Cupertina. Medtem ko je glavna šablona oblikovanja pri Applu kvadrat z okroglimi robovi (pri Windows phone 7 so si prilastili kvadrat), so v Nokii izbrali krog z oglatimi robovi in ga uporabili za osnovo programskega dizajna. Vse ikone sledijo tej obliki, delujejo estetsko zelo všečno in lepo dopolnjujejo pisavo Nokia Pure, ki je uporabljena skozi celotno napravo. Tisti, ki smo uporabljali Nokio N900, ki je duhovni predhodnik N9, vemo, da so tudi Finci zmožni logičnih menujev nastavitev, ki so v operacijskem sistemu Symbian ljudem postali samoumevni le zato, da se vrsto let niso spremenili.

Prav eleganca in preprosta uporaba sta vodili, ki sta očitno usmerjali razvoj operacijskega sistema, ki tokrat sliši na ime MeeGo Harmattan. Takoj opazimo odsotnost gumbov na pročelju telefona, v čemer se že kaže očiten odstop od izdelkov drugih izdelovalcev. Edini gumbi so pravzaprav ob strani, kjer je gumb za zaklep zaslona in dva gumba za nastavitev glasnosti. Tako vse storimo s prstom na zaslonu - v Nokii so ta sistem poimenovali Swipe UI. Vse aplikacije in premikanja med tremi osnovnimi zasloni opravljamo z drsenjem prsta od roba zaslona, s čimer tisto, kar je na zaslonu, preprosto "odrinemo". Trije osnovni zasloni, med katerimi v neskončnost prehajamo z odrivanjem, so seznam aplikacij, ki jih ni mogoče grupirati v mape kot pri iOSu, a to, roko na srce, ne bo težava, saj navala novih ni pričakovati. Drugi zaslon je predogled že odprtih aplikacij, ki jih lahko izklapljamo posamično ali vse naenkrat. Tretji zaslon pa je prostor za opozorila na neodgovorjene klice in agregat izbranih družabnih omrežij in RSS virov. Ko zaslon zaklenemo, tako imenovani "lockscreen" zbudimo z dvakratnim dotikom in ga lahko odrinemo celega ali pa odrinemo le opozorilo za prejeto sporočilo in sistem nas bo vrgel neposredno v aplikacijo za sporočila.

Močna stran N9 je tudi privzeti nabor programov, saj sta tu odjemalca za Twitter in Facebook, spletno pošto (kjer lahko nastavimo večino bolj znanih ponudnikov spletne pošte: Gmail, Yahoo ...). MeeGo prav tako pozna Skype in odjemalec za Google Talk, kar močno olajša videoklice (saj ima telefon prednjo kamero). Ne razočarata tudi brezplačna navigacija Drive in aplikacija Maps. Tu so še koledar, kalkulator, odjemalec RSS virov, pregledovalnik dokumentov, aplikacija Notes in možnost stvaritve brezžične točke za druge naprave.

Medtem ko je imela Nokia N8 že 12 milijonov pik močno tipalo, jih ima N9 "le" osem. Kljub temu so slike lepe, predvsem pa navdušuje hitro slikanje, ki je skorajda brez zamika, tako da lahko v hitrem zaporedju naredimo več slik.

Naprava ima sicer 1 GB pomnilnika, to pride do izraza, ko imamo naenkrat odprtih deset aplikacij in še vedno nemoteno deluje. Malce pa se sicer kaže podhranjenost osrednje procesorske enote, ki računa pri 800 MGHz, kar včasih pomeni nekaj kolcanja, vendar gre za resnično redek pojav. Poleg telefona v škatli dobimo še tanko gumijasto oblekico, ki ga obvaruje v žepu in je dobro narejena in bi lahko služila kot šolski primer drugim izdelovalcem. Steklo zaslona je znani in trpežni "gorilla glass". Omembe vredno je še to, da je naprava narejena iz enega kosa, tako da ni mogoče prosto izmenjavati baterije. Prav tako je Nokia pri N9 prešla na micro sim kartico. Slednjo vstavljamo na vrhu telefona, kjer ji dela družbo micro USB vhod za polnjenje. N9 bo mogoče kupiti tudi s 64 GB prostora, kar je relevanten podatek, glede na to, da vstavitev kartice MicroSD ni možna.

Vse naštete pomanjkljivosti so skorajda dlakocepske, razen seveda mizernega nabora aplikacij. Ta se bržkone ne bo povečal, saj se bodo razvijalci mobilnih aplikacij raje posvečali platformam, ki imajo prihodnost. Če pa vas mobilne aplikacije ne zanimajo in bi radi zmogljiv, preprost, lep telefon, ki ponuja povezljivost z relevantnimi spletnimi storitvami, boste v N9 našli odlično napravo ... ki je imela to nesrečo, da so jo v tej obliki kupcem lahko dostavili štiri leta prepozno. Škoda.