Pandemija novega koronavirusa je življenje posameznika prestavila na splet. Medtem ko so se zaradi tega številna podjetja znašla v škripcih, druga cvetijo kot še nikoli. Med temi je tudi največji spletni prodajalec Amazon.
Ob prelomu tisočletja se je v ameriških sodnih dvoranah dogajal proces, brez uspešnosti katerega danes bržkone ne bi bilo Googla, družabnih omrežij in pretočnih storitev, kot jih poznamo. Združene države Amerike so tožile takrat najuspešnejše in nadvse priljubljeno tehnološko podjetje Microsoft. Vzrok? Izkoriščanje monopolnega položaja in zatiranje tekmecev.
Združene države Amerike so kitajskemu Tiktoku postavile ultimat: ali ga na Zahodu prevzame ameriško podjetje ali pa se storitev za deljenje video posnetkov prepove. Interesentov za priljubljeno aplikacijo pri mladih ni manjkalo, zato se je vnela prava tekma. Ko je odpadel Microsoft, je vodstvo v boju prevzel Oracle. Kdo je Oracle (v prevodu Prerok) in zakaj želi kitajsko podjetje?
Ustvarjen na Kitajskem, priljubljen na Zahodu. S to povedjo bi lahko opisali tako nastanek kot trenutne težave družabnega omrežja Tiktok, ki je bilo spočeto kot izobraževalna platforma, a je svoje mesto pod soncem našlo v petnajstsekundnih zabavnih video posnetkih, za katerimi generacija Z dobesedno nori.
Leta 2011 je v podjetju Cisco podpredsednik inženiringa Eric Yuan poskušal prepričati nadrejene, da je program za video konference WebEx nujno potreben temeljite prenove. Niso ga poslušali. Ker je bil trdo prepričan o svojem prav, je nemudoma dal odpoved in ustanovil svoje podjetje. Rodil se je Zoom.
Spletni iskalnik Baidu je največje tovrstno orodje na Kitajskem. Uporablja ga 70 odstotkov vseh kitajskih uporabnikov interneta. Kar je Google za svet, je Baidu za Kitajce. Nekdaj plahi sin tovarniških delavcev, ki je Baidu osnoval pred dvajsetimi leti, je danes milijarder. Bil je v pravem trenutku na pravem mestu, z idejo, ki se je izkazala za revolucionarno. A brez prave revolucije in protestov Baiduja ne bi bilo.
Nikoli si ne bi mislili, da nam bo tako težko ostati doma. A kljub temu bi nam lahko bilo še težje. Sodobna tehnologija nam omogoča informiranost, zabavo, stike z bližnjimi, delo od doma, šolanje in druge danes povsem običajne stvari. Če bi pandemija udarila pred izumom tehnoloških dobrot, bi izolacijo preživljali popolnoma drugače.
Peter Norton in Eileen Harris sta leta 1990 živela preprosto in udobno življenje. On je bil računalniški programer, ona učiteljica. Če ne bi videli njune vile in strežnika, ne bi vedeli, da imata sedaj pod palcem nekje od 200 do 400 milijonov ameriških dolarjev. Ukvarjata se z umetnostjo, dobrodelnostjo in drug z drugim. Bogastvo sta po lastnih besedah pridobila po sreči. Pravita, da sta povsem običajna človeka z nenavadno zgodbo.
NVIDIA oziroma invidia je latinska beseda za zavist. Proizvajalec grafičnih čipov je ime izbral po tehtnem premisleku in skozi bogato zgodovino izkoriščal njegov pomen. Vseskozi se je zavedal svoje moči in tekmece spravljal ob živce. Vse povesta že logotip podjetja in uradna barva, ki je zelena. Če jo povežemo z nazivom podjetja, je jasno, na koga so merili trije prijatelji, ko so spočeli zgodbo, ki je spremenila razvoj računalništva v 21. stoletju.
Advanced Micro Devices ali na kratko AMD je ameriški proizvajalec polprevodnikov, ki trenutno jezdi val največje priljubljenosti. O njegovi uspešnosti priča rast vrednosti delnice podjetja, ki je v letu 2018 zrasla za 80 odstotkov, lani pa skoraj za 150. Zgodba podjetja, ki se od vsega začetka prepleta z Intelovo, ni bila vedno rožnata. Med drugim se je znašlo celo na robu propada.
Zgodbi o Mozilli najlažje sledimo, če se odpravimo po stopinjah imen, ki jih je podjetje skozi zgodovino spreminjalo pogosteje kot gospodarsko ministrstvo cene naftnih derivatov. V zgolj desetih letih je Mozilla šestkrat zamenjala ime, trikrat podjetje in dvakrat izvedla popolno prenovo spletnega brskalnika, danes znanega pod imenom Firefox.
Osnovna gradbena in funkcionalna enota slehernega živega organizma je celica, brez katere ne bi bilo življenja. Enako velja za procesor, ki poganja računalnike, telefone in tablice. Poznamo in uporabljamo jih že dolgo. Medtem ko smo se običajni smrtniki navduševali nad osrednjimi pogoni prvih računalnikov za množičnejšo rabo, je na Otoku dokaj uspešno podjetje zaplulo v drugo smer. Imeli so idejo, ki je bila trideset let prezgodnja.
Unix je večopravilni in večuporabniški operacijski sistem, ki je luč sveta ugledal že pred daljnimi petdesetimi leti. Začelo se je z neuspehom, iz katerega se je rodil prelomni izdelek, ki še danes v takšni ali drugačni obliki napaja številne naprave, med njimi večino pametnih telefonov na trgu.
Ime Susan Wojcicki povprečnemu kiberščaku ni poznano, je pa trenutna direktorica Youtuba, zaslužna tudi za vzpon spletnega giganta Google. To je njena (dosedanja) zgodba.
V dneh, ko se vse več govori o družbi Huawei, ki je ubrala svojevrstno obliko tehnološkega osamosvajanja in pripravlja svoj operacijski sistem, smo preverili, kdo sploh še izdeluje mobilne operacijske sisteme.
Letos mineva pol stoletja, kar je človek stopil na Luno. Pri tem mu je pomagal tudi računalnik, ki pa je pošteno spotil razvijalce. NASA je namreč za ta podvig potrebovala superračunalnik, ki je moral biti več generacij (beri: let) pred svojim časom.
Kalifornijsko podjetje Cromemco je poznano po visokotehnoloških računalnikih in perifernih napravah, ki so uporabnike navduševale v prvih letih revolucije na področju osebnega računalništva. Ne nazadnje je Cromemco svetu dal prvo digitalno kamero, prvo barvno grafično kartico, prvo programabilno hrambo podatkov in tehnologijo preklopa med pomnilniškimi režami.
Encore Computer Corporation je bil eden vodilnih ameriških proizvajalcev odprtih, prilagodljivih računalniških in pomnilniških sistemov za podatkovne centre ter kritične aplikacije. Inovativno podjetje se je skoraj dve desetletji svojega obstoja borilo s finančnimi težavami.
Nixdorf Computer je bil na vrhuncu svoje moči četrti največji evropski proizvajalec računalnikov in se je hvalil, da je največji proizvajalec programske opreme na svetu. Danes ime Nixdorf prepoznajo le še redki starejši državljani.
Podjetje Datapoint je zaposlovalo nekaj najbolj briljantnih ljudi v računalniški industriji. Osnove sodobnega računalništva jim je namreč uspelo arhitekturno zasnovati kar med podaljšanim vikendom in nato prepričali Intel, da je izdelal čip po njihovi ideji. No, Intel danes obvladuje 90 odstotkov tržišča procesorjev ...
Podjetje Centronics Data Computer Corporation je pred desetletji zelo uspešno izdelovalo tiskalnike. Svetu je dalo paralelni vmesnik (IEEE 1284), ki je takrat tudi nosil ime podjetja – priključek Centronics.
Družba Data General Corporation je svetu, ki je na računalnike gledal kot na velike omare ali sobe, torej v času sistemov mainframe, dala mini računalnike. Zdaj je že dve desetletji na smetišču zgodovine.
Vinilne plošče, kasete, zgoščenke in veliko vmesnih rešitev je že zdavnaj pristalo na smetišču glasbene zgodovine. Zdi se, da lahko na ta seznam uvrstimo tudi prvi povsem digitalni glasbeni medij – zapis MP3.
Prvim podjetjem, ki so se ukvarjala z računalniki, ni bilo lahko. Stroji, ki so lahko hranili in obdelovali podatke v elektronski obliki, niso bili tako vsenavzoči kot danes. Tisti, ki ga je želel imeti, ga je moral praktično izdelati sam (ali pa zanj odšteti dober milijon dolarjev).
Podjetje Bondwell je predstavljalo enega prvih »kitajskih« poskusov osvojitve Zahoda z računalniško tehnologijo. Posebej spretni so bili na področju miniaturizacije, torej prenosnih računalnikov.
Včasih, sploh pa v 19. stoletju, pošiljanje slik po različnih vodnikih ali omrežjih niti približno ni bilo tako samoumevno kot danes. To vlogo so opravljale faksirne naprave, ki so zdaj že praktično izumrle.
Bržkone ni odraslega prebivalca tega planeta, ki ne bi poznal blagovne znamke Nokia, predvsem ob asociaciji na mobilne telefone. Finska Nokia je resnično opravila mobilni telefonski »sprehod« od raja do pekla, zdaj pa želi vstati kot feniks.
Desetletja so si šolniki pri podajanju vsebin pomagali z napravami, imenovanimi grafoskop. Danes so jih nadomestili veliki televizorji, projektorji ter interaktivne table, ki so zamenjali svojevrstne, a nadvse preproste elektro-optične naprave za projekcijo nepremičnih slik občinstvu.
Morda niste vedeli, toda prvi prenosni računalnik so izdelali Kanadčani, in sicer nekaj mesecev pred Američani. A kot že tolikokrat in na različnih področjih, se je tudi tokrat primerilo, da so zgodovino napisali zmagovalci, zato večina sveta (zmotno) meni, da je prvi prenosni računalnik izdelal Compaq, in ne v Evropi skoraj neznani Dynalogic Corporation.
Osebni računalniki so se sredi sredine prejšnjega stoletja komaj dobro znebili vakuumskih cevi (»elektronk«), že so katodne cevi priromale v računalniške monitorje in tam ostale več desetletij. Trpežna tehnologija sicer brezhibno deluje še danes.
Arhiv
Po kategorijah
