64-bitov v telefonih

Od kar je Apple prejšnji teden predstavil najnovejši iPhone 5s, ki ima vgrajen 64-bitni procesor A7, je bilo le vprašanje časa, kdaj bodo 64-bitne izdelke napovedali tudi konkurenti. Najbolj je pohitel Samsung in povedal, da, da, tudi Samsungovi novi telefoni bodo imeli 64-bitne procesorje. Nepričakovano, mar ne?

Tako Apple, kot Samsung sta licencirala ARMovo lani predstavljeno 64-bitno arhitekturo ARMv8, le da je Apple nekoliko pohitel z njeno realizacijo (mimogrede, ARMove delnice so v zadnjem tednu zrasle za 10%...). V praksi se »64-bitnost« pokaže kot možnost, da operacijski sistem in same aplikacije uporabljajo (tudi veliko) več kot 4 GB pomnilnika, kar je teoretična meja za 32-bitne procesorje. Danes je ta meja še vedno dovolj oddaljena (najavljen Samsungov telefon Note 3 bo imel 3 GB pomnilnika), da potrebe po 64-bitnosti še ni, zagotovo pa se bo kmalu pojavila. Osebni računalniki so to mejo preskočili pred nekaj leti in danes so modeli z 6, 8, ali celo 12 GB pomnilnika že popolnoma običajni.

Seveda pa prehod na 64-bitnost pomeni tudi nekaj težav, ki jih je moral požreti tudi Microsoft in razvijalci za 64-bitna Okna. Najprej je treba novi arhitekturi prilagoditi operacijski sistem, ki mora (med drugim) zagotoviti delovanje tako 64-bitnim kot 32-bitnim programom (v Samsungovem primeru govorimo o Googlovem Androidu, Apple je svoje delo s svojim iOS 7 očitno že opravil). Nato pa razvijalcem dati na voljo orodja, da bodo lahko pisali 64-bitne programe ali pa celo t.i. »debele« programe, ki bodo vključevali tako 32-bitno kot 64-bitno kodo. Prehod na 64-bitne programe mora biti namreč postopen, sicer lahko razvijalci v trenutku izgubijo velik del tržišča – uporabnike, ki premorejo stare, le 32-bitne telefone.