Bitcoin se je razcepil na dve valuti
Bitcoin se je znašel na dobesednem razcepu, saj sta vodilna razvijalca Mike Hearn in Gavin Andersen izdala svojo verzijo z imenom Bitcoin XT, ki je za zdaj še združljiva z dosedanjo inačico. Toda najpozneje prihodnje leto bo Bitcoin XT dobil novo funkcionalnost, ki bo združljivost podrla. Prehodno bosta nastala bosta vzporedna svetova dveh bitcoinov, končni zmagovalec pa še ni znan.
Večkrat smo že zapisali, da je intrinzična vrednost bitcoina nič. Zelo podobno sicer velja tudi za papirnate valute, a te imajo eno pomembno razliko – za njimi stojijo centralne banke držav, te iste države pa v isti valuti pobirajo davke, plačujejo javne uslužbence in nasploh z zakonodajo predpisujejo, da je to edini univerzalni način poravnavanja dolgov na njihovem ozemlju. Bitcoin, po drugi strani, je vreden natančno toliko, kolikor so vam drugi ljudje pripravljeni ponuditi zanj. Trenutno je to 220-230 dolarjev. To je tista pomembna razlika od ostalih kriptovalut, ki na konceptualni ravni niso nič drugačne od bitcoina, a imajo bistveno manj uporabnikov in manj zaupanja. Zato so manj- ali ničvredne.
Bitcoin ima sedaj pred seboj resen problem, saj so razcepi kode (fork) sicer značilni za odprto kodo, a nezaželeni, kadar vodijo v pretirano fragmentacijo. Primer razcepa OpenOfficea še na LibreOffice je pozitiven zgled. Bitcoin XT in Bitcoin Core pa predstavljata negativen zgled.
Razlika med novim Bitcoinom XT in "originalnim" Bitcoinom Core je v dovoljeni dolžini bloka, kamor se shranjujejo transakcije zadnjih 10 minut. V Core je ta omejen na 1 MB, XT pa želi vrednost povišati na 8 MB in kasneje v celoti odpraviti. V starih časih je bila omejitev bloka pomembna, da je bilo mogoče na računalnik namestiti odjemalca, ker se je moral sinhronizirati z vsemi transakcijami v zgodovini. Nove denarnice pa uporabljajo SPV (simplified payment verification), ker ne preverjajo več vsega, temveč zaupajo zaupanja vrednim vozliščem. V praksi zato na disk ni treba prenesti celotne zgodovine blokov, zato njihova velikost ni več omejujoč dejavnik in si lahko privoščimo. Tudi ustanovitelj Satoshi Nakamoto je zapisal, da je omejitev na 1 MB začasna in neprimerna za množično uporabo.
Problem pri omejitvi 1 MB je, da je bitcoin postal tako razširjen, da se v 10 minutah zgodi toliko transakcij, da že skoraj zapolnijo celoten blok. Ko bodo presegle omejitev – v praksi okrog 300.000 transakcij na sekundo - se bodo nove transakcije kopičile v pomnilniku v čakanju na potrditev (memory pool), omrežje pa bo začelo zaostajati. V praksi to pomeni, da bo treba na potrditev transakcije počakati tudi več ur. Malo v primerjavi s tradicionalnim bančništvom, a ogromno za bitcoin. Pojavljale se bodo verjetno tudi druge nevšečnosti, ki bodo posledice povečanje porabe pomnilnika.
Nekaj je treba storiti, a nihče ne najde konsenza. Nasprotniki XT-ja nasprotujejo povečanju dolžine bloka, ker bi s tem hranjenje celotne zgodovine transakcij postalo precej obsežno. To bi številne uporabnike odvrnilo od hranjenja blokov (še enkrat, za uporabo bitcoina od iznajdbe odjemalcev SPV to ni več potrebno), kar bi pomenilo, da se upravljanje bitcoina koncentrira pri velikih igralcih. Bitcoin namreč pooseblja Orwellovo izjavo: Kdor nadzoruje preteklost, nadzoruje prihodnost. In kdor nadzoruje sedanjost, nadzoruje preteklost. Stanje na računih je odvisno od konsenza o vseh dosedanjih transakcijah. Zato nasprotniki XT ne želijo koncentracije pri velikih igralcih, ker bi s tem bitcoin postal malo podoben konvencionalnim plačilnim sistemom. Za zdaj so pomisleke na konceptualni ravni, saj nihče ne misli, da je mogoče manipulirati z zgodovino transakcij in stanji. A kakor bi nekdo pridobil nadzor nad več kot 50 odstotki zapisov, bi bila situacija precej drugačna.
Končna odločitev je odvisna od rudarjev, ki potrjujejo transakcije in pridobivajo nove bitcoine - torej od Kitajcev. Bitcoin XT trdi, da bo spremembe uveljavil prihodnje leto, ko bo k XT prestopilo 75 odstotkov računske moči. Če se bo to zgodilo, bodo verjetno tudi preostali hitro sledili in obdržal se bo XT. Če XT ne bo nikoli prestopil praga 75 odstotkov, bo očitno treba poiskati drugo rešitev. Trenutne težave ne pomenijo smrti bitcoina, kažejo pa na resno pomanjkljivost. Vsakdo se lahko odloči napraviti svojo verzijo projekta (fork), odvisno pa je, koliko ljudi bo uspel prepričati vanjo. V praksi je to približno tako, kot če bi se dva viceguverneja Banke Slovenije odločila, da bosta izdala novi evro. Ta inherentna nezanesljivost je že zatresla bitcoinske borze in bitcoinu danes odnesla 10 odstotkov vrednosti.
V enem dnevu je XT začelo uporabljati 7 odstotkov uporabnikov!