Največji DDoS napad v zgodovini zakrivile pametne naprave IoT

Minuli teden je bil znani bloger Brian Krebs, ki piše o internetni varnostni in kriminalu, tarča največjega DDoS-napada v zgodovini. Več dni je njegov blog neusmiljeno bičalo več kot 660 Gb/s prometa, pod čemer je pokleknil celo Akamai.

Kdo in zakaj je Krebsa napadel, še ni neizpodbitno potrjeno, sta pa čas in način napada sovpadala s Krebsovim poročanjem o izraelskem vDoS, ki je omogočal najem napada DDoS, in z aretacijo dveh ustanoviteljev. Kdorkoli že stoji za napadom, pomembnejše je, kaj nam ta napad sporoča.

In sporočilo ni dobro. Čeprav je Krebsa varoval Akamai, ki sodi med največja podjetja za računalniško varnost na svetu, je moral ta po treh dneh iz pragmatičnih razlogov Krebsa pustiti na suhem, ker je napad škodoval celotni infrastrukturo in ostalim strankam podjetja. Danes je Krebs nazaj, po novem pa ga varuje Googlov Project Shield.

Zbrati 660 Gb/s ni tako preprosto. Analiza kaže, da je šlo za neto promet, torej napadalci niso uporabljali tehnik za povečevanje prometa (reflection ali amplification), kot je zloraba poizvedb DDoS, kjer je odgovor večkrat daljši od poizvedbe. Krebsa je napadala armada naprav IoT (internet of things), kot so IP-kamere, pametni videopredvajalniki ipd.

To je velik problem, ker je teh naprav na internetu že več milijonov, do leta 2020 pa naj bi jih bilo okrog 20 milijard. Pri večini teh naprav varnost ni bila v prvem planu, zato jih je sorazmerno preprosto zlorabiti. Že  varnostni popravki za pametne telefone so redki in slej ko prej obtičimo z neko starejšo verzijo Androida. Naivno je pričakovati, da bo s pametnimi televizorji, kamerami, senzorji, pečicami in ostalo šaro kaj bolje. Bomo torej imeli 20 milijard ranljivih naprav, ki jih bodo lahko nepridipravi kadarkoli vpregli v terabitne napade DDoS? Žal se zdi, da.