Najmočnejši Hewlett-Packardov brizgalnik, Deskjet 6540, je dobil še nekoliko nadgrajeno različico, namenjeno nekoliko zahtevnejšim poslovnim okoljem. Deskjet 6840 premore tudi omrežni in brezžični vmesnik, poleg tega je priložen tudi obračalnik za tiskanje na obe strani, ki ga je bilo treba pri modelu 6540 dokupiti.
Prvi tiskalnik na podlagi novih kartuš, ki smo ga imeli priložnost preizkusiti, je Deskjet 6540. Njegova zunanjost je popolnoma drugačna od dosedanjih modelov (in vzbuja mešane občutke), HP pa ga namenja kot naslednika modela Deskjet 5652, ki smo ga preizkusili lani jeseni. Zanimivo, da nima vgrajenega obračalnika za tiskanje na obe strani, čeprav ga je 5652 imel. Vgrajeni sta glavi št. 344 (barvna) in 339 (črna), se pravi "polni" in najzmogljivejši. Namesto črne lahko v tiskalnik vgradimo tudi foto in sivinsko kartušo, vendar ju v paketu, ki smo ga preizkušali, ni bilo in ju nismo mogli preizkusiti. Tiskalnik avtomatsko prepoznava vrsto vstavljenega papirja (in ima avtomatsko kalibracijo) in zna tiskati do roba, in to celo več kot do formata A4. Gonilnik je namreč spremenjen, tako da sprejme tudi papir (poseben Hewlett-Packardov) formata Panorama oz. 2 × A4.
Foto različica modela Lexmarkovega modela Z815 ima oznako P915. Ima drugačno zunanjost, medtem ko je tiskalni mehanizem bolj ali manj enak.
Model C66 je naslednik modela C64, ta pa modela C62 in še prej C60, pri čemer je šele model C64 uvedel ločene kartuše s suspenzijskimi barvili. Pred tem so imeli tiskalniki C6x skupno barvno kartušo.
Najmanjši in najcenejši Epsonov brizgalnik ima že kar dolgo zgodovino, saj se je v prvi inkarnaciji pojavil že v začetku leta 2002 - kot Stylus C20 in C40. Od takrat so številke sicer napredovale, hitrost pa le malo, predvsem pri barvnem tisku. V zadnji različici je nekoliko drugačna tudi zunanjost. Gre pa še vedno za najpočasnejši tiskalnik na trgu, ki za pet strani besedila potrebuje tri minute in pol, za devet strani dolgo poslovno poročilo pa celih devet minut (konkurenca to zmore tudi v samo dveh minutah). Še počasnejši je pri tiskanju bitnih slik in fotografij, saj za bitno sliko formata A4 potrebuje celih 19 minut (najboljša konkurenca tudi samo tri). Med tiskanjem je dokaj glasen (po daljšem počitku se tudi približno minuto glasno čisti), moti pa tudi to, da je eden redkih tiskalnikov, ki še nima tipke za prekinitev tiskanja. To pomeni, da moramo tiskanje prekiniti programsko, to pa deluje z zamikom, saj tiskalnik natisne še vse, kar ima v pomnilniku (to lahko pomeni tudi še dve polni strani).
Ko govorimo o foto brizgalnikih, imamo največkrat v mislih šestbarvne modele, ki imajo poleg običajnih barvil (svetlo modra, vijolična, rumena in črna) še zelo svetlo modro in svetlo vijolično. S tema dvema dodatnima barvama foto tiskalniki bolje "izdelajo" barvne odtenke polti in neba. V zadnjem času nastajajo tiskalniki (Canonovi), ki poleg teh barvil uporabljajo še rdečo in celo zeleno, po besedah izdelovalca pa tako zagotavljajo še boljšo predstavitev kar najširšega barvnega spektra. Pa vendar kaže, da je moč enake rezultate doseči tudi s popolnoma drugačnimi barvami. Kot smo že vajeni, je posebnež in inovator v tej smeri - Epson.
Cena 50 ameriških dolarjev je tista meja, ki se je držijo izdelovalci brizgalnih tiskalnikov kot mejo najcenejših modelov. Trg takih tiskalnikov je pomemben, saj je to najbolje prodajani segment, zato ima prav vsak izdelovalec v svojem programu enega ali več takih modelov. V Hewlett-Packardu (vsaj pri nas) so se temu segmentu poskušali izogniti (ker jim dejansko prinaša izgubo, če ne štejemo prodaje potrošnega materiala), zato je bilo dosedanji model te vrste (Deskjet 3550) zelo težko dobiti. Pa vendar, s septembrom ga nadomešča Deskjet 3745.
Lexmark je bil tisti, ki je pred leti začel cenovno vojno in z njo brizgalne tiskalnike tako zelo pocenil (tudi konkurenčne), da nekateri že glasno dvomijo o tem, ali prodajna cena sploh pokrije proizvodnje stroške. Uporabniki smo seveda veseli, saj lahko danes tiskalnike kupujemo kar ob drugih potrebščinah - v supermarketih. Manj smo zadovoljni s cenami kartuš, toda to je že druga zgodba.
Canonovi brizgalni tiskalniki pred leti niso bili ravno tehnično dovršeni, v zadnjih letih pa lahko o njih rečemo ravno nasprotno (čeprav je po tržnem deležu Canon "šele" tretji, za Hewlett-Packardom in Epsonom). Kakovost tiska dosega in včasih presega konkurenco, v hitrosti tiska pa jim le ta komajda sledi. Kljub temu bi se dalo pri Canonovih brizgalnikih še marsikaj spremeniti in dodati. Z novo serijo tiskalnikov Pixma, ki smo jo premierno videli že julija, se Canon loteva nekaterih rešitev, ki jih je doslej ponujala le konkurenca.
Canon ima v spodnjem razredu brizgalnih tiskalnikov tri nove igralce (iP1000, iP1500, iP2000), a smo tokrat preizkusili le zadnjega - model Pixma iP2000. Sodeč po usmeritvi na trg, gre za naslednika modela i455.
Kot kaže, so v Epsonu ocenili, da je tehnologija ločenih kartuš zrela tudi za tiskalnike nižjega cenovnega razreda in ne samo za vrhunske modele (Photo 950). Po štiribarvnih modelih C64 in C84 se je na trgu zdaj znašel tudi cenejši foto model Stylus Photo R300.
Že marca smo preizkusili novi Epsonov foto brizgalnik R300, ki je bil prvi Epsonov model z ločenimi barvnimi kartušami, namenjen manj zahtevnim (in cenovno občutljivim) kupcem. Minili so trije meseci in Epson se je odločil, da bi se dalo s še nekaj nižjo ceno prodajo še pospešiti - in nastal je model R200.
Epsonovi tiskalniki serije Stylus C8x so bili ob predstavitvi deležni precejšnje pozornosti, saj so napovedovali hitrost in kakovost tiskanja, ki naj bi ob zid spravila tudi laserske tiskalnike. Prvi tak tiskalnik je bil C80, kasneje so ga nadgradili na C82, nato C84, sedaj pa smo pod roke dobili C86. Take evolucijske nadgradnje ponavadi prinesejo nekoliko višjo hitrost tiskanja, ostale značilnosti pa ostanejo enake, v primeru serije C8x pa se je zgodila še sprememba tipa barvila, ki je sedaj suspenzijsko. Tokrat pa smo bili kar presenečeni, ko najnovejšemu modelu C86 nismo mogli najti prav nobene prednosti v primerjavi s predhodnikom - C84. Tiskalnika sta enako hitra, vsebujeta enake glave in kartuše, glede na testne izpise, ki smo jih natisnili, pa je tudi kakovost tiska popolnoma enaka. Lahko bi torej rekli, da je razlika le v oznaki. Vendar bi s tem vendarle spregledali bistveno razliko - C86 je skoraj pol cenejši kot C84. Pri Epsonu (ali morda distributerju?) so očitno spoznali, da se brizgalniki s ceno nad 40.000 tolarjev ne prodajajo prav dobro in so ceno drastično znižali. Naj vseeno na hitro ponovimo glavne odlike "novega" tiskalnika. C86 ima ločene barvilne kartuše, ki so napolnjene s suspenzijskim barvilom (Epson ga imenuje Durabrite). Slednje se odlikuje z dobro trajnostjo odtisa in dobro kakovostjo tiska na navadnem papirju, vendar so barve (predvsem rdeča) zato vendarle nekoliko blede (čeprav je Epson na tem področju naredil velik kakovostni korak). Fotografije na navadnem papirju so boljše kot pri konkurenci, medtem ko bi bila kakovost besedila lahko boljša. Je pa zato tiskanje besedila dokaj hitro, saj tiskalnik v enem prehodu natisne 2 cm širok pas. Žal besedila ne tiska obojesmerno, kar bi tiskanje še pohitrilo. Kakovost fotografije na svetlečem papirju je dobra (tiska lahko do roba, tudi na papir A4), vendar je raster precej bolj viden kot pri konkurenci. In to kljub temu, da je tako tiskanje v najboljši kakovosti dokaj počasno - za fotografijo velikosti 10 × 15 cm potrebuje skoraj tri minute.
Hewlett-Packard je bil prvi, ki je na enem svojih brizgalnikov pred leti uvedel šest-barvno (oz. t.i. "foto") tiskanje, vendar ga je kmalu potem tudi spet ukinil. No, v zadnjih letih svojo šest-barvno tehnologijo ponovno tržijo in to uspešno. Celo Hewlett-Packardovi prodajalci bodo sicer priznali, da pri tem ne dosegajo take kakovosti izpisa kot npr. Epson ali v zadnjem času Canon, toda serija tiskalnikov Photosmart je vseeno zelo popolna in zmogljiva.
Deskjet 5740 je Hewlett-Packardov tiskalnik nove generacije in uporablja nove kartuše, ki smo jih podrobno opisal v novembrski številki Monitorja. Je stopnjo nižje od takrat preizkušenega modela 6540, ki je trenutno HPjev najmočnejši štiri-barvni model. 5740 deluje nekoliko bolj plastično, kar se vidi tudi po kaseti za papir, ki je precej osnovna. Kljub temu sam prepoznava tip papirja, avtomatska pa je tudi kalibracija ob menjavi glav (kar v tem cenovnem razredu ni običajno).
Kako narediti novo "serijo" nekega izdelka vedo prav vsi proizvajalci, tudi proizvajalci brizgalnikov. Tudi pri Canonu so tako modeli Pixma IP4000, IP5000 in tokrat preizkušeni IP3000 precej podobni, razlike so le v nekaterih dodatkih in zmogljivostih. IP5000 (od "srednjega" modela IP4000) odstopa navzgor in ima zmogljivejšo glavo (1 pl), IP3000 pa odstopa navzdol in ima samo eno črno barvilo in ne dveh.
Novi Canon Pixma IP1500 je naslednik modela i350, kar pomeni, da je namenjen najmanj zahtevnim uporabnikom, oz. tistim, ki bi si želeli "dokupiti" nekaj malenkosti, ki jih še cenejši model Pixma IP1000 nima. Zanimivo, da (verjetno zaradi varčevanja) tudi IP1500 nima odlagalnika za potiskan papir, ampak se ta zlaga neposredno na mizo.
Canonov predstavnik brizgalnikov v najnižji cenovni kategoriji je že kar nekaj časa model i250. Gre za tiskalnik, ki je narejen s kar najmanj stroški, zgleda precej neugledno in plastično, uporablja starejšo tehnologijo (je edini Canonov model z velikostjo kapljice 5 pl) vendar hkrati dobro in precej hitro tiska. Ob predstavitvi novih modelov Pixma je bil predstavljen tudi njegov naslednik - Pixma IP1000. Uporabniku, ki se bo odločil na Canonovih evropskih spletnih straneh najti podatke o njem, bo verjetno še najbolj zanimivo dejstvo, da IP1000 tam sploh ne obstaja. IP1000 se namreč v zahodni Evropi sploh ne prodaja, ampak je namenjen samo srednji in vzhodni Evropi.
Canonov najmočnejši foto brizgalnik ima tiskalno glavo, ki je enaka tisti, ki jo premore lanskega junija preizkušeni model A3 - i9950. To pomeni, da tiska kapljice volumna 2 pl in sicer v kar osmih barvah. Poleg običajnih šestih ima namreč še rdečo in zeleno, s katerima naj bi (tako Canon) zmogel natisniti širši barvni spekter od konkurence. Glava je zato zelo široka, posledično pa je nekaj širši od drugih "pixem" tudi sam tiskalnik. Premore kar 8×768 tiskalnih šob, zato je tiskalnik izredno hiter. Po drugi strani je treba toliko šob očitno zelo pogosto čistiti. Po daljšem počitku (nočnem) to traja kakšno minuto, pa tudi med delom se tiskalnik kar pogosto čisti po deset sekund. Precej moteče.
Model iP6000D je edini Canonov brizgalnik, ki tiska s šestimi barvami (drugi foto model tiska s kar osmimi). Njegova tiskalna glava tiska s kapljico volumna najmanj 2 pl. Model ni "gol", ampak premore tudi bralnik za pomnilniške kartice in barvni zaslon LCD, ki omogoča osnovno urejanje fotografij in seveda tiskanje le teh. Zaslon je precej slab, saj je njegovo vsebino pod kotom komajda videti, vendar mu k sreči lahko spreminjamo naklon. Na tiskalnik lahko tiskamo tudi neposredno s fotoaparata (Pictbridge) in celo z naprav z infrardečo povezavo.
Arhiv
Po kategorijah
