Digitalni fotoaparati nas spremljajo v takšni ali drugačni obliki na vsakem koraku. Fotografije nastajajo kot po tekočem traku in želimo si jih deliti na različne načine, niso pa vse fotografije brezhibne ali dovolj zabavne. Tudi veliki igralci v svetu programskih orodij za obdelavo fotografij in grafično oblikovanje želijo svoje izdelke približati čim širšemu krogu uporabnikov. Poglejmo, kako si je to zamislil eden izmed njih.
AMD je svojega »civilnega« paradnega konja, osemjedrnik FX-8350, katerega osem jeder utripa z delovnim taktom štirih gigahertzev, uradno predstavil že lani, naposled pa je procesor našel pot tudi do slovenskih trgovcev in v Monitorjev laboratorij. Zverina se je dokazala z zmogljivostmi, katerih podobo je kazila le visoka poraba energije. A ob pogledu na ceno bi vendarle lahko zamižali na eno oko.
Do zdaj smo bili priča dvema vrstama tablic – tistim, ki so jih poganjali varčni procesorji ARM, in novemu valu naprav, ki so si za svoj motor izbrale Intelovo požrešnejšo skupino x86 silicija i3, i5 , i7. Zdaj je Intel dostavil varčne procesorje x86, ki na papirju delujejo kot odgovor na ARM.
Poizkusi podjetij, da ob prihodu novih Oken spravijo na trg vse možne različice naprav z zasloni na dotik, so zdaj privedli do računalnikov »vse v enem«. Fujitsu je torej dostavil napravo z velikanskim zaslonom na dotik.
Podjetje Yarvik poznamo v Monitorju predvsem po poceni androidnih tablicah. Tokrat smo dobili v roke njihov pametni telefon, ki sliši na ime Ingenia X1 in ga prav tako poganja Googlov operacijski sistem.
Prestigio je serijo pametnih telefonov Multiphone razširil s široko paleto različnih modelov. Vsak od njih skuša po svoje prepričati kupce. Tako Multiphone 5000 Duo stavi na petpalčni zaslon, to je tudi glavna značilnost te naprave.
V februarski številki smo opisali Xperio T in zapisali, da gre za glavni telefon japonskega izdelovalca. To naj ne bi ostal dolgo, saj so v Sonyju že napovedali Xperio Z, ki naj bi model T popolnoma zasenčila, in svetovali, naj kupci počakajo. Ta članek je za vse tiste, ki so počakali.
Google je tehnološko srenjo nedavno presenetil s prenosnikom Chromebook Pixel. Gre namreč za zmogljiv računalnik z izvrstnim zaslonom, občutljivim za dotik, ki pa ima po drugi strani zelo omejen operacijski sistem. Zanimanje za Googlov Chrome OS se je s prihodom Pixla neznansko povečalo in ni ga medija, ki se ne bi spraševal, kaj ima spletni velikan za bregom. Razširjen spletni brskalnik v razkošni škatli, vredni več kot 1300 evrov? Eno je gotovo, cenejši Chromebooki so naenkrat videti nadvse privlačno. To je zgodba o enem izmed njih.
Sveti gral mobilnega računalništva je združevanje namizne izkušnje s popotniško. Apple zato z vsako novo različico približa OS X iOSu, Microsoft z osmimi Okni preslika mobilno okolje na namizje, Google pa postavi šefa Chrome OSa na čelo razvoja operacijskega sistema Android. Kot pri slovenskih aferah je vsakomur takoj jasno, kam pes taco moli. Iskanje mističnega zaklada je pestro, številni si ga želijo, a dobil ga bo le eden. Presenetljivi najditelj lahko postane Canonical, ki je z Linuxom na dotik že zelo blizu.
Ricohov Aficio SP 1200S je cenejša naprava, namenjena majhnim (tudi domačim) pisarnam. Najprej opazimo razmeroma kompaktno obliko, saj zasede razmeroma malo prostora. Kljub temu ponuja kar veliko funkcionalnosti, najbolj nas je presenetil (sicer majhen) zaslon stanja, okoli katerega je nekaj funkcijskih tipk.
Ko je Aficio MPC 305SPF prišel v naš laboratorij, smo po videzu sodili, da gre za srednje zmogljivo napravo. A tako specifikacije kot naše meritve (in tudi cena) so hitro pokazale, da gre za napravo najvišjega zmogljivostnega razreda. Sam tiskalnik je med večjimi, a ne ekstremno – to pa postane, ko začnemo dodajati vse možne predale in postane presenetljivo visoka naprava. No, že sam tiskalnik zahteva vsaj dva, da ga premakneta, saj tehta 45 kilogramov.
Brother z MFC-8950DW obljublja zmogljivo večopravilno napravo z veliko funkcionalnostmi. To mu načeloma tudi dobro uspe. Tiskalnik je razmeroma visok, za to je odgovoren predvsem velik predal, v katerega lahko pospravimo do 500 listov (večinoma so ti predali mišljeni za 250 listov). Nad njim je še dodaten podajalnik, ki sprejme do 50 listov. Naprava ne zasede preveč prostora, približno toliko kot Ricohov SP 3500SF, kar je manj od kakega Ricohovega MPC 305SPF. Z dobrimi 17 kilogrami tudi ni pretežak, da ga ne bi mogel uporabnik sam prestaviti. O trpežnosti priča tudi podatek, da je največja priporočena zmogljivost na mesec 100.000 strani. To je sicer manj, kot omogočajo najzmogljivejši (sploh pa zmogljivi samostojno laserski tiskalniki), a kljub temu dovolj za večino srednje velikih pisarn.
Pod imenom ‘pisarniške naprave’ se pravzaprav skriva silno veliko naprav različnih zmogljivostnih in cenovnih razredov. To je seveda normalno, saj so tudi pisarne različno velike, v njih pa različno število uporabnikov. Tako je HPjeva nova večopravilna barvna laserska naprava, model MFP M475DW, namenjena manjšim pisarnam oziroma delovnim skupinam. Je sicer zelo dobro opremljena z različnimi funkcionalnostmi, obenem ni predraga, a ima največjo priporočeno mesečno zmogljivost tiska ‘le’ 40.000 izpisov. To se morda sliši malo, a lahko postane pri prevelikem številu uporabnikov hitro preveliko – sploh če pomislimo še na priporočeno zmogljivost (torej ne največjo), ki je pri tej napravi do 2500 izpisov. To pišemo zato, da bi novi laser postavili v kontekst in definirali pojem majhne pisarne oziroma delovne skupine.
Druga Kyocerina naprava na tokratnem preizkusu je model FS-1320MFP. Navzven ga praktično ne moremo ločiti od zmogljivejšega modela FS-1325MFP. Spodaj ima kaseto za papir, kamor lahko odložimo do 250 listov, ta kaseta tudi nekoliko štrli iz ohišja. Nad njo je še podajalnik za posamezne liste, še nad tem pa odlagalnik za natisnjeno gradivo. Tam je majhna ploščica, ki se izvleče in na kateri se ustavi natisnjeni papir. Nabere se ga lahko do 150 listov, čeprav zna biti pri takih številkah že gneča.
Tokrat smo preizkusili dve napravi podjetja Kyocera, ki sta na prvi pogled sicer praktično enaki, a imata kljub temu drugačen tiskalni pogon in drugačne vmesnike. Zmogljivejša in malenkost dražja je FS-1325MFP, gre pa za osnovno, črno-belo lasersko večopravilno napravo. Navzven deluje kar zmogljivo, pod samodejnim podajalnikom za papir je tudi majhen zaslon stanja, na obe strani pa so nameščene tipke za delo s tiskalnikom. Poleg optičnega branja, kopiranja in seveda tiskanja je tu tudi faks. Naprava je mišljena za manjše pisarne, kjer ni potrebe po velikih količinah, a je koristno imeti večopravilni tiskalnik.
Veliki in težki prenosniki so za številne uporabnike nadomestek za klasične namizne računalnike. Ponujajo razmeroma velike zaslone in dobre zmogljivosti, obenem pa so vsaj nekoliko prenosljivi. Tako je tudi z novim Fujitsujevim Lifebook NH532. Gre za velik, debel in tudi težek prenosnik, ki meri po diagonali dobrih 17 palcev. Tehta dobre tri kilograme, kar bo marsikomu zbudilo dvome o prenosljivosti.
V času, ko postajajo prenosniki vedno tanjši (sploh tisti, ki želijo biti majhni in kar se da prenosni), je Fujitsujev Lifebook P772 pravo malo presenečenje. Na prvi pogled še najbolj spominja na kak netbook, le da je malenkost večji. Glede na ultrabooke pa je presenetljivo debel (dobre tri centimetre), tako da smo se že spraševali, komu je pravzaprav namenjen. V Fujitsuju pravijo, da merijo na zahtevnejše poslovne uporabnike, ki potrebujejo prenosljiv računalnik, ki ponuja zmogljiv akumulator in veliko funkcionalnosti. Nam pa se je med preizkusom zdelo, da so naredili idealen prenosnik za sistemske upravitelje, ki jim videz ni toliko pomemben kot vsebina.
V zadnjem letu se je na tržišču prenosnih računalnikov pojavilo ogromno Ultrabookov, tako da se ti že počasi ločujejo v različne pod-razrede. Ker HPjeva oznaka Elitebook označuje njihove najboljše poslovne prenosnike lahko seveda sklepamo, da je preizkušeni model Elitebook Folio 9470m pravzaprav ultrabook višjega razreda.
Strategijo oglaševanja izdelkov bi lahko razmejili na dva pristopa: ko ima izdelek nekaj spektakularnega in ko je brez nečesa, česar si res nihče ne želi. V obeh primerih se pričakuje, da bo kupec navdušen. A da ne bomo slepo vzklikali margarini brez holesterola in jogurtu s probiotičnimi kulturami, se splača najprej poučiti o osnovah. Tokrat smo vzeli pod drobnogled fotoaparate, ki se hvalijo, da nimajo zrcala – brezzrcalnike.
Pisanje besedil, urejanje preglednic in prikazovanje elektronskih »prosojnic« so verjetno ena najpogostejših opravil, ki jih počnemo z računalnikom. Ne čudi torej, da je Microsoft s svojim pisarniškim paketom že pred davnimi leti naletel na zlata jajca. Toda ali res potrebujemo tako kompleksen paket? Ne bi bil morda dovolj že odprtokodni LibreOffice? Ali pa je še celo ta preveč?
Od vseh Prestigiovih pametnih telefonov na papirju še najbolj prepriča model 4500 Duo. Zopet gre za androidni izdelek, ki omogoča vstavitev dveh kartic SIM, le da tokrat ni zaznati večje strojne podhranjenosti.
Tu in tam smo priča izdelku, pri katerem se izdelovalci trudijo dostaviti napravo, ki bo doma hkrati nadomestila usmerjevalnik, medijski strežnik, varnostno shrambo in še kakšno škatlo. Tokrat to poskuša Netgear, njihov konkurent pa sliši na ime Centria.
Kombinacija tipkovnice in tablice je očitno forma, ki se je obdržala, najboljši pokazatelj trdoživosti neke zamisli pa so njene izvedenke manj znanih (beri: kitajskih) izdelovalcev. Na tokratni hibrid je svoj logo natisnilo podjetje Go Clever.
Medtem ko še čakamo na Microsoftov Surface Pro, partnerji tega velikana pridno polnijo police s svojimi novodobnimi okenskimi napravami. Izraz naprava je tu na mestu, saj je tako Fujitsujev Stylistic kot Surface Pro težko umestiti v le eno kategorijo izdelkov.
Nokia je poslala na trg drugo generacijo Lumij. Vlogo glavnega finskega telefona je prevzela Lumia 920, ki je nasledila model 800. Po novem sodi v zgornji srednji razred. Finci pa se niso ukvarjali le z novo strojno opremo, temveč so se konkretno lotili tudi programja za mobilna Okna.
Ko je Sony napovedal kompakten aparat polnega formata, so se na eni strani pojavili skeptiki, ki so dvomili o dejanskem izidu te prestižne naprave, na drugi strani pa se je zastavilo veliko vprašanje, komu je tak aparat sploh namenjen in kdo bi lahko bil njegov kupec? A ta segment še zdaleč ni nepriljubljen, saj ima nemška Leica, s katero bi novi Sony še najlaže primerjali, še vedno obilo privržencev, ki jih bolj kot cena zanima kakovost in prestižnost izdelkov. In ko na Sonyjev RX-1 pogledamo z očmi Leicinih kupcev, je to pravzaprav ugoden izdelek. Pogledi na svet fotografije se močno razlikujejo, dejstvo pa je, da RX1 nima prave konkurence.
Microsoft je zvezan z operacijskim sistemom Windows. Z Okni je zrasel, z Okni bo nekoč tudi izzvenel. Kljub temu se igla, ki nas z dotokom iste droge veže na podjetje iz Redmonda že toliko let, imenuje drugače. Pisarniški paket Office je zgodba o uspehu. Programska oprema je v preteklosti dobesedno letela s prodajnih polic, zato naj ne bi bilo s petnajsto Pisarno nič drugače. Vendar Office 2013 prihaja v čudnih časih. Kriza, uveljavljene spletne storitve in tektonski premiki na področju računalništva vzbujajo dvom. Microsoft upa, da je na svetu še vedno dovolj ljudi, ki si brez programov Word, Excel in PowerPoint delovnega dne ne more več predstavljati.
Podjetje HTC je znano po nadležni hibi. Kupce jezijo z nenehnim spreminjanjem svojega najboljšega modela. Tajvanci zastavonošo le pol leta po predstavitvi opremijo z dodatnimi priboljški in pošljejo na trg v obliki novega modela. Še danes se spomnimo gneva, ko je Desire postal HD, in škodoželjnega smeha, namenjenega Američanom, ki so s telefonom Sensation zavistno gledali Evropejce z izvedenko XE. Šest mesecev za izvirnikom je dospel tudi HTC One X+.
Že od prvih previdnih korakov v hladen in logičen svet računalništva si razvijalci razbijajo glavo, kako stroju razložiti, kaj želimo. Kljub neznanskemu napredku se temeljni način komunikacije med človekom in strojem, med ogljikom in silicijem, ni bistveno spremenil. Še vedno sta, tako kot pred pol stoletja, na naših mizah daleč najpogostejša tipkovnica in monitor, pa tudi le na videz mladostna miš, ki bo že naslednje leto srečala Abrahama.
Pogoni SSD so lahko za posamezne izdelovalce nadvse dobičkonosni izdelki, zlasti za tiste, ki so sposobni izdelati tiskovine s čipi, ki ponujajo res hitre in vsestranske zmogljivosti. Podjetje OCZ je eden izmed pionirjev v izdelavi pogonov SSD in zadnja leta narekuje tempo razvoja teh izdelkov. Pod drobnogled smo vzeli njihovo najnovejšo stvaritev, imenovano OCZ Vector.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
