Kyocerina nova laserska večopravilna naprava, model FS-1035MFP, na prvi pogled ne izstopa iz skupine dražjih črno-belih naprav. Gre za srednje veliko napravo, ki jo lahko sicer opremimo z dodatnimi predali. Na zgornji strani je podajalnik za papir, pred njim pa statusni zaslon in funkcijske tipke. Zadaj sta za povezavo na voljo tako omrežni vmesnik kot vmesnik USB, še en USB je spredaj, služi pa neposrednem tisku z (recimo) USB ključev.
Večnamenska naprava Ricoh Aficio SPC242SF je namenjena manjšim in srednje velikim poslovnim okoljem. Po videzu je sorodna barvnemu tiskalniku Aficio SPC242dn, ki smo ga prav tako preizkušali v tej številki. Razlika je v tem, da je večfunkcijskemu modelu na zgornjem delu dodan optični bralnik z vgrajenim samodejnim podajalnikom dokumentov. Opremljen je še z malce večjim monokromatskim LCD zaslonom in več funkcijskimi tipkami, ki rabijo za nadzor faksa in kopirnega dela naprave.
Samostojnih brizgalnih tiskalnikov je danes vse manj, nadomeščajo jih večopravilne naprave, ki imajo tudi optični bralnik. Teh je v laserskem taboru bistveno manj, sploh v vstopnem razredu. Tak je Samsungov SCX-3405, saj gre za lasersko večopravilno napravo, namenjeno domačim uporabnikom in manjšim pisarnam.
V naš laboratorij se je ta mesec dobesedno prikotalil Xeroxov tiskalnik Phaser 7800DN. Gre namreč za zelo veliko napravo, ki ima lastna kolesa, saj lahko (glede na sestavo) tehta tudi več kot sto kilogramov. Tiskalnik je seveda namenjen velikim pisarnam in fotokopirnicam, zmore pa tiskati do velikosti A3. Pri dodatkih si lahko poleg različnih predalov (skupna zmogljivost teh lahko seže do 3140 listov) omislimo tudi finisherje, denimo za luknjanje ali spenjanje dokumentov.
Ricoh je predstavil dva nova cenovno ugodna laserska tiskalnika. Modela SPC242dn in SPC240dn se navzven ne razlikujeta, v notranjosti pa je pri zmogljivejšem modelu hitrejši procesor, ki skupaj s štirikrat višjo količino pomnilnika (256 MB) zagotavlja hitrejši izpis, predvsem ko gre za zahtevnejše dokumente. Glavna prednost dražje naprave, ki smo jo tokrat preizkusili, pa je podpora zmogljivejšim tonerjem, ki namesto 2300 zmorejo 6500 črno-belih in 6000 barvnih strani ter občutno znižajo ceno tiskanja.
Ob hitrem tempu razvoja računalništva se od izdelovalcev že skoraj pričakuje, da bodo vsako leto predstavili ne le nov izdelek, temveč kar posodobili celotno ponudbo. Tako se nemalokrat zgodi, da dobimo v roke izdelek, ki se od lanskoletnega modela, katerega zamenjuje, loči le po manjših lepotnih in tehničnih popravkih ter višji zaporedni številki. Med take spada tudi Aficio SP4310N.
Novi Ricohov tiskalnik SP 5200DN meri na srednje velike in velike pisarne, kjer cenijo predvsem ceno izpisa in enostavnost dela. Gre za enostavno oblikovan tiskalnik srednjih mer (v višino meri dobrih 40 cm), ki ima spodaj predal za papir, na zgornji strani pa odlagalnik in manjši statusni zaslon. Zadaj sta na voljo USB in omrežni vmesnik, sploh slednji je v pisarniških okoljih obvezen, ker taki tiskalniki niso ravno tihi - SP 5200DN pri tem ni izjema.
Korejski velikan Samsung se ukvarja z različnimi panogami, med drugim tudi z laserskimi tiskalniki. Preizkusili smo enega izmed njihovih najosnovnejših modelov, napravo z oznako ML-2165. Kot smo pričakovali, je tiskalnik zelo majhen, po oblikovanju pa ga težko ločimo od predhodnikov, pa tudi od osnovnih laserskih tiskalnikov drugih podjetji, denimo Hpjeve serije Laserjet 10xx.
Hp zopet ponuja linijo modelov Compaq, ki so v segmentu prenosnih računalnikov cenovno ugodna izbira.
Dellov mali elegantnež želi z aluminijasto zunanjo podobo nekoliko spomniti na Applovo serijo MacBook Pro, skupaj z zaobljenimi linijami, režo za enoto CD in prefinjenimi petimi lučkami na robu ohišja, ki prikazujejo napolnjenost akumulatorja. Njegovo aluminijasto ohišje je kakovostno grajeno, pa čeprav daje s prožnostjo na spodnjih režah za zračenje celo nekoliko plastični občutek. Aluminij je na zunanji strani pristen, iz "jabolčnega sveta" pa je Dell povzel tudi pomanjkljivost, saj akumulator lahko zamenja le serviser.
Eee PC, sicer začetnik razreda netbookov, se nam tokrat predstavlja v različici 1225C. Gre pravzaprav za klasični sodobni netbook, ki ima zaslon, velik 11,6 palca, in ločljivost 1366 x 768 pik, kakršno poznamo iz sveta večjih prenosnikov. Nad njim najdemo tudi spletno kamero, prav tako je pridobil tipkovnico skoraj polne velikosti in ohranil odlično avtonomijo, značilno za netbooke.
Olympusov SZ-14 je nekakšna srednja izbira na cenovni lestvici v njihovem razredu kompaktnih fotoaparatov z velikim razponom zumirnega območja. Ko govorimo o velikem razponu in kompaktnosti, pa je treba poudariti, da kamera ponuja v ohišju z zunanjimi merami le 106,5 x 68,7 x 39,5, skupaj z držalom, kar 24-kratno razmerje krajnih goriščnic. In to v odličnem široko uporabnem območju, med 25 in 600 mm.
Zanimivo je družinsko deblo Canonovih superzumirnih fotoaparatov. Vse skupaj se je začelo leta 2004, ko so predstavili model S1 IS, ki je takrat ponujal 12-kratno povečavo. Nato so serijo zelo razvejili na cenejše in dražje modele ter leta 2008 ponudili kar tri aparate v tem segmentu, med katerimi je model SX1 že omogočal video v polni HD ločljivosti, cenejši brat SX10 pa še ne. Serija SX1 ni dočakala naslednika, desetiški SX pa se še razvija. Vendar je SX40HS prvi Canonov zmogljivi zumirni aparat, predstavljen po letu 2008, ki ponuja zajemanje videa v visoki polni ločljivosti. Kar tri leta je bilo treba počakati (SX40 HS je bil predstavljen septembra lani), da modela SX1 dejansko ne pogrešamo več.
Trg malih, lahkih in zmogljivih prenosnikov se je povečal za še enega člana, ki je tokrat prišel iz tovarne giganta Hewlett Packard. Ultrabookom konkurentov se je pridružil Folio 13, ki se tudi na videz prilega druščini. Izdelovalec ga opisuje kot "ultrabook za posel".
Tokrat preizkušeni Medion Eraser je na pogled značilno "gamerski" (no, prav, igričarski) prenosnik. Njegove mere in masa so zelo zajetne, na oko pa želi biti kljub povsem črni plastiki atraktiven in njegova zunanjost je opremljena s številnimi odprtinami za hlajenje. Je strojno zmogljiv in dobro opremljen in se po zaslugi (v Sloveniji) manj zvenečega imena ponaša z razumno ceno. Mimogrede, za manj poučene, Medion je ena največjih računalniških blagovnih znamk v Nemčiji, lani pa je lastnik te znamke postal gigant Lenovo. Zanjo je odštel 907 milijonov dolarjev.
Navdušenci nad računalniškimi igrami so praviloma najzahtevnejši računalniški uporabniki, vsaj kar zadeva strojno zmogljivost. Z njimi tradicionalno povezujemo namizne računalnike, po možnosti si jih sestavijo sami z izbranimi komponentami, pri čemer je najpomembnejša grafična kartica, a tudi vse drugo (procesor, matična plošča, pomnilnik) sledi visokim zahtevam. Računalniška podjetja pa že kar nekaj časa izdelujejo modele tudi zanje, med njimi pa je najbolj znano specializirano podjetje Alienware (ki je že nekaj časa pod okriljem Della).
Japonski izdelovalec zabavne elektronike Sony deluje praktično na vseh področjih trga in z izdelki, po nekakšnem nepisanem pravilu, praviloma ne razočara. Stremi k odličnosti in posega v visoko kakovostne razrede. Znamka Vaio je nastala že pred več kot petnajstimi leti in je že zelo prepoznavna.
iPad je na prvi pogled odlično orodje za fotografe, saj ima zelo dober zaslon, na katerem pridejo fotografije še posebej do izraza. Na voljo je tudi kar nekaj različnih programov za urejanje fotografij, čeprav fotografi praviloma trzajo le na besedo Photoshop. In Adobe jim je ustregel.
Tudi tisti, ki Linuxa ne spremljajo ali imajo do njega zadržke, so v zmešnjavi velikega števila različnih distribucij z bolj ali manj posrečenimi imeni že kdaj slišali za Ubuntu. Ravno ta izvedba Linuxa se je namreč že od začetka trudila, da bi bila predvsem prijazna do uporabnika - tudi za tiste, ki jim operacijski sistem pomeni zgolj uporaben vmesnik in se v njegove globine ali vezi s strojno opremo ne želijo spuščati.
Novi Nikon D800, ki združuje nekaj odličnih funkcij dražjega D4 in ergonomsko obliko predhodnega D700, smo nestrpno pričakovali. Ne nazadnje tudi njegovo novo tipalo visoke ločljivosti - zmore kar 36,3 megapike!
V Monitorjevem laboratoriju smo preizkusili že marsikateri električni omrežni vmesnik, a ni še noben ponujal tudi omrežnega stikala. Presenetljivo pozno za prvi poizkus, saj gre za dodaten tehten argument v prid nakupu take naprave, ki, roko na srce, izgublja proti brezžičnim sorodnikom.
Nadzorni sistemi, kot jih poznamo iz filmov, so vedno bolj dostopni tudi navadnim smrtnikom. Za dosegljiv znesek si sestavimo kombinacijo kamere in snemalnika, ki zmore arhivirati ves mesec dogajanja okoli hiše. Nato navezo naučimo, da se proži le ob dogodku, in dokaz o nečednih poslih sosedovega psa na našem vrtu bo na disku, kot bi mignil.
Vsi že veste, da je Nokia zašla v težave. Niso se znašli v silni konkurenci jabolčnih in androidnih naprav in njihovi telefoni - čeprav vedno odlični, če ste hoteli na njih predvsem telefonirati - so začeli izgubljati tržni delež. Iz kritičnega položaja naj bi jih rešila naveza z Microsoftom, podobno pa bi lahko rekli tudi za Microsoft, ki s prvimi telefoni z operacijskim sistemom Windows Phone 7 ni dosegel vidnega deleža na trgu. Videti je, da se je poteza izplačala, saj novi Nokiini modeli z Microsoftovim programjem žanjejo zanimanje po vsem svetu.
Igre so bile do nedavna v domeni treh velikih, Sonyja, Nintenda in Microsofta, ki so z igralnimi konzolami krojili usodo donosne veje zabavne industrije. Potem pa se je zgodil mobilni pok in naenkrat so bile glavne igričarske naprave prenosne čarobne škatle s kratkočasnicami po en evro. Trojica je potrebovala kar nekaj časa, da je dojela, kaj se dogaja na trgu. Da še ni prepozno zanje, upa Sony z novo prenosno konzolo PS Vita.
Olympusov SH-21 je še en aparat iz družine kompaktnih modelov s širokim razponom goriščnic. Za razliko od modela SZ-11 je nekoliko manjši, predvsem nižji in ožji, tako gre še nekoliko lažje v žep. Za manjše mere je zaslužen predvsem objektiv, ki ne seže v take daljave kot pri omenjenem SZ-11, a je pridobil en milimeter pri širokem kotu. Tako pokriva silno uporabne goriščnice od 24 pa do 300 mm (seveda v klasičnem formatu). Tu naj poudarimo, da se nam pri tele območju zdi teh 300 mm vrh glave dovolj, saj so daljši objektivi (torej tam okoli 500 mm in naprej) koristni res le v najboljših razmerah, drugače je slika prehitro stresena. Seveda lahko pri današnjih visokih ločljivostih sliko tudi izrežemo in tako dobimo še nekaj digitalnega zuma.
Pri zmogljivejših kompaktnih fotoaparatih postaja segment razmeroma majhnih aparatov s širokim območjem goriščnic vse pomembnejši. Gre za segment, ki mu nekateri pravijo kar 'Traveller Zoom', cilj teh aparatov pa je ponuditi čim več v čim manjšem ohišju. Zato so aparati uporabni v najrazličnejših razmerah, obenem pa se skrijejo v žep. Olympus ima letos na tem področju kar nekaj različnih modelov, tokrat smo preizkusili model SZ-11.
Panasonic je pred časom, podobno kot večina izdelovalcev, razdelil svoje optično zmogljive aparate FZ v dva razreda. Tokrat preizkušeni FZ150, naslednik modela FZ100, sodi v sam vrh, kjer se bojuje z uveljavljeno konkurenco, kot je Canonov paradni ultra zumirni Powershot SX40. Na papirju med konkurenti deluje razmeroma klavrno, saj razmerje med skrajnimi goriščnicami njegovega objektiva obljublja le 24-kratno povečavo. Poleg tega so tipalu v primerjavi s prejšnjo generacijo zmanjšali ločljivost s 14 na 12 megapik in Panasonic vsekakor ni edini, ki se je vzvratno odmaknil od svojih predhodnih oglaševalskih dosežkov.
Canonova serija G je slovela po aparatih s kakovostnim ohišjem in odličnim nadzorom ter dostopnostjo funkcij na ohišju. Zadnja različica G12 je prispevala kakovostno tipalo vrste HS, katerega glavna lastnost je bila znižana ločljivost s 14 na 10 megapik v primerjavi s prejšnjo generacijo. Tokrat se serija G vrača s 14 megapikami, vendar so razporejene po tipalu približno šestkrat večje površine.
Na Monitorju dobimo kar nekaj pisem bralcev, največ pa se jih nanaša na nakup prenosnega računalnika. Vprašanja so praviloma zelo splošna, redkeje imajo uporabniki kakšne zares posebne želje. Pa poizkusimo te želje konkretizirati.
Sredi preteklega leta je HP po manj kot dveh mesecih prodaje na hitro upokojil tablico z lastnim operacijskim sistemom WebOS, imenovano TouchPad. Zaloge naprav so zaradi smešnih (raz)prodajnih cen hitro pošle, slišati je bilo celo govorice o prodaji celotnega dela podjetja, ki se ukvarja z izdelavo PCjev. V poslovnem segmentu pa očitno še niso razobesili bele zastave, kajti pred nami je že druga generacija "strešnika".
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
