Lenovo Legion je že dobro poznana linija igričarskih prenosnikov višjega razreda, tokrat preizkušeni model Pro 7 pa smo dobili v skoraj najzmogljivejši sestavi. Gre seveda za razmeroma velik prenosnik z zaslonom diagonale 16 palcev – čeprav je to vseeno manjše kot nekoč, ko smo se pogovarjali o 17-palčnih modelih s še večjimi in z debelejšimi ohišji.
Serija Envy proizvajalca HP je namenjena zahtevnejšim domačim uporabnikom. V njej ponuja tanke prenosnike, ki so po prestižnosti (in s tem tudi ceno) pod serijo Spectre in nad nekoliko cenejšimi modeli Pavilion. Po našem mnenju pa so razlike zelo majhne in jih večina uporabnikov ne bo prav hitro opazila. Preizkušeni Envy x360 prinaša odlično aluminijasto ohišje, majhne mere (predvsem tankost) in dovolj majhno težo. Ohišje je kakovostno in preprosto oblikovano, z nekoliko odrezano zadnjo stranico in tečaji, kjer se na enem vidi tanek, nevpadljiv napis Envy. Stranice zaslona so dovolj ozke, le na zgornji in spodnji strani sta nekoliko širši.
Leto se počasi bliža koncu, kar je pravi čas, da se ozremo nazaj in povzamemo letošnje stanje računalniškega tržišča.
Retro je, vsaj pri nekaterih uporabnikih, zelo »in«. Tudi piscu teh vrstic je od nekdaj všeč videz fotoaparatov na klasični fotografski film. Na voljo so namreč tudi digitalni fotoaparati, ki združijo moderno tehnologijo s klasičnim videzom.
Lenovo je že davno vpeljal tržno oznako Yoga za prenosnike, ki se lahko preklopijo v tablice. Zdaj je ta oznaka očitno izgubila svoj prvotni namen, saj naj bi po novem šlo za prenosnike, namenjene »kreativnim« uporabnikom (čeprav se oznaka še vedno pojavlja tudi drugje, s prvotnim namenom). Na preizkus smo namreč dobili prenosnik Yoga Pro i9 s podoznako 16IRP8.
Med našimi preizkusi prenosnikov bolj ali manj nikoli ne omenjamo operacijskega sistema. Kar nekako privzeto je, da so na novih prenosnikih nameščeni Windows 11. Na poslovnih različicah Professional, na ostalih pa Home. O operacijskem sistemu kot takem večina uporabnikov sploh ne razmišlja – niti zahtevnejši uporabniki, celo sistemski administratorji ne.
Čeprav računalništvo ocenjujemo za področje, ki se nenehno in zelo hitro spreminja, pa so nekatere paradigme presenetljivo ukoreninjene. Pri pametnih telefonih, denimo, se že desetletje pogovarjamo, da so bolj ali manj »vsi enaki«. Naš fotograf se že od nekdaj jezi, da nima kaj fotografirati, saj gre za »črne pravokotnike«.
Po nekaterih podatkih naj bi se prodaja fotoaparatov po desetletju upadanja le ustalila. Tržišče je po najnižji točki pred nekaj leti v času koronavirusa zabeležilo celo nekaj malega rasti, proizvajalci pa so se privadili na novo realnost. Tržišče po novem predstavljajo le še profesionalni uporabniki, ki si s fotografijo in z videografijo služijo kruh, ter zahtevni amaterji.
V zadnjem desetletju sem se na teh straneh že nekajkrat dotaknil »pomembne teme« – kablov in vmesnikov. O njih redko aktivno razmišljamo, pasivno pa pogosto. Vsakič, denimo, ko kabel USB (-A) šele v petem poskusu pravilno vtaknemo v relevantno režo. Ali ko po predalu (škatli) s kabli besno iščemo nekaj, kar bi povezalo naprave različnih generacij med seboj. In se gremo kombinatoriko različnih adapterjev in vmesnikov – kaj se ujema s čim, tako fizično kot podatkovno. Navadno pač želimo, da povezava tudi dejansko deluje.
Asus ima kar širok nabor igričarskih prenosnih računalnikov različnih sestav in zmogljivost, seveda pa tudi cenovnih razredov. Preizkusili smo model ROG Strix G, ki se v njihovem portfelju uvršča med prenosnike linije ROG Strix Scar. Polna oznaka preizkušenega modela je G14JV-N3180. Na voljo je namreč nekaj različnih strojnih izvedb, seveda z enakim ohišjem.
