Podrobno: Telekom Slovenije - kronski dragulj ali gnilo jajce?

Telekom Slovenije (TS) je za slovenske razmere veliko in bogato podjetje. Moč in vpliv je gradilo na dolgoletnem monopolu in prevladujočem položaju, ki so ga pomagale utrjevati vse veje oblasti. Zato ne preseneča zanimanje vlagateljev za nakup 49,13 % deleža v družbi. Preseneča pa, da se izmed velikih evropskih telekomunikacijskih operaterjev za nakup zanima le Deutsche Telekom. Smo kaj spregledali? Je TS res kronski dragulj ali pa zgolj gnilo jajce, ki so se mu resni igralci raje izognili?

Za nakup deleža v TS je nezavezujoče ponudbe do 15. oktobra oddalo 12 ponudnikov (od 15 interesentov, ki so do 27. septembra dvignili razpisno dokumentacijo). Med njimi so samo trije operaterji, dve hčerinski družbi Deutsche Telekoma (Magyar Telecom in Telekom Hrvaške) in Oger Telecom iz Dubaja. Nadaljnjih osem ponudnikov so finančni vlagatelji, nekateri med njimi specializirani za telekomunikacije. Posebnež med ponudniki je slovenski Engrotuš, ki naj bi bil menda povezan z nekaterimi nekdanjimi člani vodstva Mobitela.

Če bi bil TS kronski dragulj, kot nam ga prikazujejo njegovo poslovodstvo, politika in lobisti TS, bi se morali operaterji zanj stepsti. Če bi bil res tehnološki biser, bi si drugi operaterji v procesu nakupa želeli vsaj ogledati, kje tičijo skrivnosti njegovega izjemnega uspeha. A zgodilo se ni nič od tega. Razlogi za nezanimanje zahodnoevropskih operaterjev za nakup deleža v TS so zaviti v tančico skrivnosti.

TS sodi med najmanjše evropske operaterje. Nakup deleža po sedanji tržni ceni bi večina zmogla z lahkoto. Kaj je torej velike zahodnoevropske operaterje odvrnilo od sodelovanja pri nakupu? Je bilo kaj narobe z razpisom? So morda dobili namig, da bo vlada TS prodala Nemcem ali pa, da s prodajo ne misli resno? Se jim zdi sedanja cena previsoka? Je možno, da TS morda le ni tako zelo bleščeč dragulj, kot nam ga predstavljajo? Poskusimo poiskati nekatere odgovore in odstreti tančico s te skrivnosti.

Razlogi za nakup TS po sedanji ceni

Zanimanje Deutsche Telekoma za nakup deleža v TS je razumljivo. Nezavezujočo ponudbo sta oddali dve njegovi hčerinski družbi - hrvaški in madžarski operater. Če bosta ponudbi oddali obe družbi, bi si največji evropski operater s spretnim manevrom lahko povečal nakupne možnosti in izboril ugodnejši pogajalski položaj. Nemški gigant bi z vstopom na slovenski trg zaokrožil svojo navzočnost v regiji in pokril Črno goro, Hrvaško, Kosovo, Albanijo, Madžarsko, Makedonijo, Republiko srbsko, Slovaško in Slovenijo.

Za tretjega operaterja, ki je oddal nezavezujočo ponudbo, so TS stranska vrata v EU. Če smo iskreni, težko verjamemo, da bo vlada TS prodala Arabcem, čeprav je dubajska družba, ki se je prijavila na razpis, tehnološko zrela, mednarodno uveljavljena in finančno močna (4 milijarde evrov letnega prometa).

TS je za nakup zanimiv, saj ima skoraj na vseh tržnih segmentih prevladujoč položaj. S pomočjo vseh vej oblasti ga že vrsto let brezobzirno zlorablja in izkorišča vsa pravna sredstva, da uničuje konkurenco. Le redki so finančno zmogli in preživeli dolgotrajne upravne in sodne procese, ki se po trajanju sramotno uvrščajo v svetovni vrh. Kupec se lahko nadeja, da bo dobil z nakupom monopolno družbo in dobre zveze s politiko, s katerimi bi še naprej ohranil prevladujoči položaj na trgu.

Donosnost TS in delež izplačanega čistega dobička sta razmeroma nizka. Zaradi neambicioznih razvojnih dejavnosti v zadnjih letih je družba razmeroma malo zadolžena. Vse to morebitnemu kupcu daje veliko prostora za izboljšanje finančnih rezultatov in financiranje lastnega nakupa. Če bi v enem koraku kupil celoten 49,13 % delež TS in si zagotovil z nakupom na borzi ali prek prijateljskih podjetij večinski delež, bi lahko razmeroma hitro izboljšal ključne finančne kazalnike družbe in jo začel izžemati. Poleg tega je po mednarodnih primerjavah približno tretjina zaposlenih preveč in to odpira dodatne možnosti za povečanje učinkovitosti poslovanja. To so dobri razlogi za nakup tako za finančne vlagatelje kot za operaterje.

Pet razlogov proti nakupu TS po sedanji ceni

1. - Visoka cena ni skladna s poslovnimi rezultati.

Ob uvrstitvi na borzo 2. oktobra lani je bila vrednost delnice 296,2 evra, ob koncu trgovanja konec leta pa 304,3 evra. Vrednost delnice se je od začetka letošnjega leta, ko je vlada objavila namero, da družbo proda do konca leta, v sedmih mesecih povečala za več kot polovico in sredi julija presegla 500 evrov. Danes se njena cena giblje okrog 450 evrov.

Letošnji poslovni rezultati TS niso bleščeči in ne opravičujejo visoke rasti vrednosti delnice. Njegovi nakupi podjetij prav tako ne morejo biti osnova za visoko rast. Kupoval je majhne družbe in še to po nenavadno visokih cenah. TS naj bi si preveč obetal tudi od Kosova, kjer so politične razmere nestabilne in gospodarstvo počasi napreduje. Visoka rast vrednosti delnice je zelo verjetno posledica medijskega precenjevanja nakupov TS in podpihovanja pričakovanj vlagateljev. Povsem drugače bi bilo, če bi delnice TS kotirale tudi na kateri od uveljavljenih tujih borz.

Ob sedanji ceni delnice tržni kazalniki TS tako zelo odstopajo od preostalih evropskih operaterjev, da je povsem jasno: cena je odločno previsoka. Čas bo pokazal, ali jo bo pripravljen kdo tudi plačati.

Ocena vrednosti delnice TS, september 2006:

V NLB so vrednost delnice TS ocenili na 262,9 evra, kar je bilo 15 % pod povprečjem cen na neorganiziranem trgu. Višina cene delnice na neorganiziranem trgu (najvišja vrednost je bila 304,6 evra) je bila glede na ocenjene ključne kategorije leta 2006 med 25 % in 38 % premije glede na primerljiva tuja podjetja.

V Časniku Finance so ob upoštevanju različnih scenarijev ocenili, da je poštena vrednost delnice TS med 377,5 in 548,9 evra.

2. - V krempljih lobijev in politike

TS obvladujejo lobiji in politika. Najpomembnejši lobi predstavljajo dobavitelji. Časnik Finance je nedavno razkril, da TS obvladuje ozek krog ljudi. Ključno vlogo imajo kadri, ki prihajajo iz Iskratela ali z njim tesno sodelujejo. Poleg tega so prijatelji, sošolci ali sosedje. Lobiji za uresničevanje svojih ciljev, še zlasti ob morebitni prodaji tujcem, potrebujejo preverjene in lojalne kadre. Iskratel ima že od nekdaj pomembno vlogo pri kadrovanju in poslovnih odločitvah TS, zato ne preseneča, da imajo danes pri tehnoloških projektih TS glavno besedo ljudje, ki so lojalni Iskratelu ali so jih tam vzgojili.

Pomemben in vpliven lobi predstavljajo profesorji z ljubljanske in primorske univerze, ki oblikujejo javno mnenje in predstavljajo vez s politiko. TS njihovo lojalnost nagrajuje s financiranjem njihovih fakultet, inštitutov, društev ali konferenc. Prek dobaviteljev in profesorjev ter prek predstavnikov TS v različnih nevladnih in drugih organizacijah svoje interese uveljavljajo tudi drugi lobiji.

Moč dobaviteljskega in profesorskega lobija se je pokazala v zavezah, ki naj bi jih pod krinko nacionalnega interesa izpolnil kupec TS. Zaradi neskladnosti s pravili notranjega trga EU jih je morala vlada na zahtevo Evropske komisije črtati z razpisa. A vlada je z zavezami nazorno pokazala, da namerava ohraniti politični vpliv v TS in zagotoviti, da ta ostane lovišče domačih lobijev.

3. - Monopolna in netržna usmerjenost

TS se uvršča med najmanj donosne in učinkovite evropske operaterje. Še zmeraj ni opravil prehoda iz monopolne v tržno usmerjeno družbo in to se kaže tudi v njegovem odnosu do kupcev in konkurence ter njegovi trženjski, cenovni, regulatorni in kadrovski politiki. TS že desetletje zavira razvoj konkurence in slovenskega telekomunikacijskega trga, ki je med najmanj konkurenčnimi v EU. Neustrezne razmere na slovenskem telekomunikacijskem trgu je na zadnjem obisku v Sloveniji znova izpostavila evropska komisarka Viviane Reding.

TS vrsto let ni izpolnjeval regulatornih zahtev. Njegove cene infrastrukture so med najvišjimi v EU. Še zmeraj nima vpeljanega ustreznega stroškovnega modela. Ob podpori APEK je do leta 2005 uspešno uveljavljal časovni zamik izpolnjevanja zahtev, ki bi konkurenci omogočile hitrejši vstop na trg. Tedanji glavni akterji na APEK so po odhodu našli zavetje pod okriljem TS.

Nosilci današnje monopolne kulture v TS so najtesnejši sodelavci enega izmed nekdanjih članov uprave. Po volitvah 2004 so okrepili svoj položaj in danes obvladujejo ključne funkcije, ki določajo odnos TS do konkurence: operatersko in kadrovsko področje, razvoj, regulativo, cenovno politiko in nadzor.

4. - Tehnološko zaostajanje

TS je z uvajanjem tehnologije IP in širokopasovnega dostopa od vsega začetka zamujal. Sprva je strateško napačno dajal prednost ATM, čeprav so se zahodnoevropski operaterji že usmerjali v tehnologije IP. Enako napako je naredil z izsiljenim uvajanjem ISDN. Te tehnologije so sicer povečevale njegove prihodke, a so bili nesorazmerno višji tudi stroški. Korist so imeli le dobavitelji.

Z vezavo ADSL in ISDN, ki ni imela tehnološke osnove, je TS omejil svoj tržni potencial in znatno upočasnil uveljavljanje novih tehnologij, to pa je negativno vplivalo na njegove prihodke. S cenovno politiko, s katero je uničeval konkurenco, je dotolkel tudi svoj SiOL. Ta je imel vse od začetka finančne težave in se je uvrščal med najmanj donosne in učinkovite evropske ponudnike storitev. Tik pred pripojitvijo je imel celo uradno izgubo. Zgrešena cenovna politika in nerazumevanje trga so bili vzrok za težave praktično v vseh akcijah TS za pospešitev prodaje širokopasovnega dostopa in storitev. Rezultat te politike je ne nazadnje strmo manjšanje tržnega deleža na širokopasovnem dostopu.

Uvajanje ADSL je pokazalo na ključne pomanjkljivosti dostopovnega in krajevnega omrežja TS. Omrežje je nekakovostno, TS pa še do danes ni uvedel sodobnega sistema nadzora, ki bi omogočal avtomatsko vključevanje in izključevanje priključkov. Vprašljiva je kakovost njegovih zbirk podatkov o omrežju in naročnikih. Prav tako nima celovitega sistema za upravljanje odnosov z naročniki. Zahodnoevropski operaterji so ves čas skrbno posodabljali svoja krajevna in dostopovna omrežja ter skrajševali krajevne zanke. TS tega ni počel, zato ima danes velike težave z uvajanjem širokopasovnega dostopa, še zlasti v primeru višjih prenosnih hitrosti in IP TV. Zaradi dolgoletnega spanja danes tudi ni pripravljen na izgradnjo optičnih omrežij, tako da ga tu s hitrimi koraki prehiteva njegov poglavitni konkurent, T-2.

5. - Visoki odškodninski zahtevki

TS je reden gost sodišč. V sporu je praktično z vsemi konkurenti. Odškodninski zahtevki treh največjih tožb (T-2, Tuš Telekom in ABM) obsegajo okroglih 155 oziroma z obrestmi dobrih 170 milijonov evrov.

Letošnji september je za tožnike prelomnica. Upravno sodišče je namreč zavrnilo pritožbo TS na odločbo Urada za varstvo konkurence iz leta 2004, v kateri ta ugotavlja, da je TS s paketom ISDN 3000, ki je zajemal Siolovo programsko opremo za dostop do interneta, ne pa tudi programov konkurence, zlorabil prevladujoči položaj na trgu govorne telefonije. S tem je postala pravnomočna prva odločba o Telekomovem favoriziranju SIOLa, na odločitev sodišča pa se ni mogoče pritožiti.

Po mnenju odvetnikov bi pravnomočnost odločbe UVK lahko načela finančno moč TS. Številni sodni spori, ki so posledica nekonkurenčnega delovanja TS, bi lahko negativno vplivali tudi na njegovo vrednost, saj so možnosti, da bi TS tožbe izgubil, iz dneva v dan večje. Ne nazadnje to nakazujejo dosedanje poravnave z Incotelom, In.lifeom in Amisom.

Epilog

Telekom Slovenije je danes kronski dragulj - a le za slovenske politike in nekatere lobije. Nekoliko podrobnejša analiza namreč pokaže, da ima družba precejšnje težave, ki so posledica predvsem izjemnega vpliva prej omenjenih - politike in lobijev - na kadrovanje in poslovno politiko družbe. S širitvijo na Balkan skuša vodstvo odvrniti pozornost od neuspešnih projektov v hiši - predvsem tehnoloških in organizacijskih. V tej luči se zdi prodaja Telekoma Slovenije nujna, saj ni veliko upanja, da bi država sama lahko rešila agonijo vodenja družbe.