Pro et contra: televizor ali projektor v učilnici?

V šolstvu se ob nadgradnjah učilnic večkrat pojavlja potreba po novem »platnu«. Je takrat morda smiselno razmišljati kar o televizorju? Ali res potrebujemo projektor in že kar nekako staromodno platno?

Projektor ima še vedno svoje prednosti

Matej Šmid

Res je, televizorji so vedno večji in vedno cenejši, projektorji pa še vedno ne brez slabosti, toda tehtnica je še vedno nagnjena na stran zadnjih.

Ključna slabost današnjih projektorjev res ni več »cena žarnice«, kot smo jo poznali pred časom, saj so laserski modeli z res zelo dolgo trajnostjo svetilnega vira popolnoma prevladali na tržišču. Slabost ostajata relativno visoka cena in ekskluzivnost »resnih« poslovnih modelov. Ekskluzivnost, ki se počasneje prilagaja muham modernih uporabnikov, ki merijo na Google TV ali popolno povezovanje z napravami Apple. Ki ne da veliko na upravljanje s pametnimi telefoni in na možnost zrcaljenja (casting) katerihkoli vsebin. Pa vendar je takih projektorjev vedno več.

Slabost projektorjev je tudi potreba po platnu (ki zaseda prostor ali pa mora biti zložljivo/ motorizirano). Toda platna so že dolgo lahko tudi motorizirana in s tem lepo vpeta v prostor.

Projektor je treba tudi fiksno nekam namestiti, med njim in platnom pa učitelj ne sme in ne more hoditi. Res.

Svetilnost povprečnega projektorja je še vedno nižja, kot jo danes zmore povprečen televizor. Tudi res.

Toda – slika, ki jo lahko projicira projektor, je lahko res velika. Zelo velika. Primerno velika tudi za velike predavalnice, kaj šele za navadne učilnice. In to največkrat odtehta. Projektor, ki zaradi svoje svetilnosti tudi ob svetlih razmerah zmore prikazovati dovolj dobro sliko z diagonalo 100 palcev (dva metra in pol), je danes nekaj najbolj običajnega. Brez težav pa si lahko omislimo tudi model, ki bo dovolj močan tudi pri večjih diagonalah. Po drugi strani, če se nam zdijo današnji televizorji s svojimi 55-, 65- ali celo 75- palčnimi diagonalami veliki …, to v resnici niso. Da ne govorimo o cenah modelov, ki zmorejo prikazati res zelo svetlo sliko. 75-palčni modeli televizorjev mini LED zlahka presežejo ceno projektorja, ki prikazuje 2× večjo sliko.

In če imamo projektor, ki nima vseh najnovejših igračk, kot jih ponuja Google TV (zrcaljenje slike itd.), lahko nanj brez težav priklopimo Google Chromecast in ga v tej smeri posodobimo. Televizor v učilnici se sliši kot nekaj uporabnega in modernega, pa v resnici ni. Je le muha enodnevnica.

Televizor zadošča

Matjaž Jeruc

Ko beseda nanese na prikazovanje slike iz računalnika ali pametne naprave, se ne spuščam več v debate, kakšno svetilnost projektorja naj si privoščim, kakšna naj bo ločljivost, koliko zdrži žarnica, ali naj vložim več denarja v projektor s kratko projekcijsko razdaljo, kaj pa platno itd. Če govorimo o prostorih do 200 m2, je moj odgovor vedno le še: »Televizor bo v redu. Le zadosti velikega je treba kupiti.«

Zaradi prikazovanja večinoma statične slike tehnologija OLED in njene izvedenke takoj odpadejo, torej nam zadoščajo že televizorji nižjega cenovnega razreda, kjer pa se cene za televizorje s 65 palci začno že pri vsega 400 evrih! Četudi bi zaradi velikosti prostora morali poseči po večjih diagonalah, cene ne gredo eksponentno v nebo: 75 palcev lahko dobimo že za okoli 700 evrov, 85 palcev pa se najde za malenkost več kot evrski tisočak! Cena nakupa platna odpade, nosilci za televizorje so večinoma cenejši od projektorskih, svetilnost tudi v zelo svetlih prostorih večinoma povsem zadošča. Kable pa je treba dokupiti in povezati v obeh primerih.

Ker je dandanes večina televizorjev (seveda tudi v prej omenjenih cenovnih razredih) opremljenih z operacijskim sistemom Android ali enim izmed njegovih derivatov, je tudi zrcaljenje slike s prenosnih naprav že vključeno v sam televizor. Čeprav vgrajeni zvočniki v televizorje ponavadi niso biser avdio tehnologije, so vedno vsaj v paru, torej lahko pričakujemo najmanj stereo zvok. Umerjanje slike je preteklost, neprijeten zvok ventilatorja žarnice tudi. Še izguba daljinca je manj stresna, saj obstaja cel kup proizvajalcev alternativnih daljincev po znamkah televizorja, ki delujejo takoj, ko vstavimo baterije.

Povprečna življenjska doba televizorja je okrog 100.000 ur oziroma 10 let. Moderni laserski projektorji, ki ne potrebujejo menjave žarnic, so deklarirani le za petino tega, projektorji z žarnico še manj. Rezervne žarnice pa, če jih sploh lahko še kupimo, sežejo tudi do polovice vrednosti novega projektorja. Televizorji v zgoraj omenjenem cenovnem razredu so vsi v ločljivosti 4K, zmorejo pa prikazovati tudi niže, projektorji nižjega cenovnega razreda so po večini v ločljivosti Full HD, včasih tudi manj. Na papirju večina projektorjev v navedbi svetilnosti prekaša televizorje, a se je treba zavedati, da televizorji zaradi osvetlitve slike od zadaj tako visoke kot projektorji niti ne potrebujejo.

Da, ko debata nanese na to, kako naj prikazujem sliko iz računalnika ali pametne naprave, me bo težko prepričati, naj sploh še pomislim na projektor. Ne spomnim se več, kdaj sem nazadnje lezel na lestev in čistil filtre projektorja, ker je pretok zraka skozi ventilator pri meni povzročal nenehen stres, da bo zdaj zdaj odpovedala žarnica. Ne spomnim se več, ker mi televizor zadošča. Tako doma kot v službi.