Svež veter

Lahki prenosniki oziroma netbooki so ena največjih uspešnic zadnjega leta, toda po tem, kar se dogaja med izdelovalci, je doslej videno le razmeroma majhen uvod v to, kar nas še čaka. Dogajanje na področju osebnega računalništva že dolgo ni bilo tako dinamično kot danes, prvič po dolgih letih pa se morda nakazuje konec absolutne prevlade navezave Microsoft - Intel.

Kljub temu da sem na teh straneh nedavno že pisal komentar o lahkih prenosnikih, dogajanje v zadnjih mesecih zasluži osvežitev, saj se razmerja moči hitro in pomembno spreminjajo. Pri celotnem dogajanju pa v resnici ni zanimivo zgolj vse večje število novih modelov, temveč predvsem pestrost različnih platform in pobud, ki stojijo za tem. Po dolgih letih, morda celo desetletjih prvič ni povsem jasno, ali ima v tej zgodbi Intel še dominantno vlogo. Zdi se, da njegovi glavni aduti, vedno večja procesna moč, združljivost z arhitekturo x86, tržni delež, niso več tako pomembni kot v preteklosti. Pojavlja se priložnost za nove zamisli, nove ideje, nove arhitekture. In to so seveda Intelovi tekmeci pograbili z obema rokama.

V celotni zgodbi pa seveda ni na udaru samo Intel. Vsaj toliko se položaj na trgu spreminja tudi za Microsoft. Tako glede samega operacijskega sistema kot tudi aplikacij, ki so namenjene temu okolju. Prvič morda lahko pomislimo na to, da združljivost za nazaj z zgodovino platforme x86 in okolja Windows ni tako pomembna, kot se zdi na prvi pogled. Še več, pri resnično lahkih, internetno povezanih napravah je lahko ta zgodovina balast, ki si ga nihče ne želi.

Če želite dokaz za to, poglejte samo širino predstavljene ali napovedane ponudbe. Danes pravzaprav ne govorimo samo o eni sami kategoriji izdelkov, temveč o celem nizu različnih naprav, ki jih lahko združimo v nekakšne skupine s podobnimi lastnostmi. Če začnemo z najmanjšimi, so tu navadni mobilni telefoni, ki pa v resnici dobivajo vse več lastnosti, ki smo jih še nedavno videli samo v računalnikih ali pa, če želite, nekdanjih pametnih telefonih. Toda ta skupina izgublja na račun vse zmogljivejših pametnih telefonov, kot so, recimo, Apple iPhone, BlackBerry, Palm Pre, ki imajo vsak dan več lastnosti osebnih računalnikov - razen velikosti zaslona in tipkovnice.

Potem je tu skupina računalnikov, ki je trenutna uspešnica - netbooki. V bistvu prenosniki, še vedno zasnovani pretežno na arhitekturi x86, vendar z zmanjšano procesno močjo, količino krajevnega pomnilnika, kot klasični prenosniki. Zanimivo pa je, da se je na sejmu Computex pojavila nova skupina izdelkov, ki jim pravijo Smartbooki. Recimo, da gre za naprave, ki so na pol poti med pametnimi telefoni (Smartphoni) in dosedanjimi netbooki. Približno enakih mer, z uporabnimi tipkovnicami kot netbooki, a "dušo" pametnega telefona, od operacijskega sistema, sposobnosti trenutnega zagona, delovanja v ozadju tudi v mirovanju (sprejem elektronske pošte, klicev) in tako naprej.

Pri vsem skupaj so tradicionalni prenosniki, taki z diagonalami zaslonov s 15 ali več palcev, videti že nekako zastarelo. Morda se marsikomu zdi, da je taka trditev še nekoliko preuranjena, vendar menim, da bo temu segmentu v naslednjem letu začela precej upadati prodaja, vsaj relativno v primerjavi z drugimi manjšimi sorodniki.

Takšna pestrost dogajanja povzroča kar nekaj nervoze pri Intelu. Pa tudi AMDju, ki se nenehno bori, da bi nažrl velikanov tržni delež. Kar naenkrat se je glavni razvoj preselil na področje razmeroma skromnih, energijsko varčnih in predvsem cenejših procesorjev, kakršen je Intel Atom. V AMDju so najbrž nesrečni, ker za glavnim tekmecem tu precej zaostajajo, morda celo za vse leto. Predvsem pa je zanimivo, kako je uspeh netbookov in podobnih naprav revitaliziral procesorsko platformo Arm. Interes za te procesorje je vsak dan večji, celo tako zelo, da so ljudje začeli spraševati Microsoft, ali namerava svoje Windows prenesti tudi na ta platformo. Trenutno so dobili za odgovor medli "ne". Vsi pa vemo, da se to lahko hitro spremeni. Spomnimo se samo, koliko časa je Apple zanikal, da prenaša Mac OS na Intelovo platformo in kako hitro so "obrnili ploščo".

Procesorji Arm so zanimivi, ker jih ne ponuja samo en sam vir. Tu je velikan Qualcomm s procesorji Snapdragon, ki v to področje vlaga precejšnja sredstva. Zanimiva je tudi odločitev družbe Nvidia, da bo Arm osnova za nabor Tegra, namenjen prav lahkim prenosnikom. Najbrž ni treba poudarjati, da je odločitev Nvidie najbrž tudi posledica sporov z družbo Intel. Včasih je bolje ubrati drugo pot. Morda je tokrat to prava poteza. Seveda pa ne gre samo za centralne procesne enote (CPE), temveč čedalje bolj tudi za pospeševanje grafike in video posnetkov, kar odstopa od prve zamisli netbookov. Toda danes je jasno, da tudi najcenejši izdelki kmalu ne bodo imeli več težav s 3D grafiko in predvajanjem video posnetkov v visoki ločljivosti. Zakaj bi torej potrebovali kaj več?

Pestro je tudi dogajanje na področju operacijskih sistemov. Prvotni koncept netbookov je predvideval uporabo Linuxa in tudi v prihodnje se bo na tej platformi najbrž najbolj razvijala prav ta veja. Toda katera različica? Če odmislimo razne manjše distribucije, bo treba spremljati vsaj dve novi platformi - Google Android in Intelov Moblin. Če je verjeti predstavnikom izdelovalcev, bosta prav ti dve vodilni med distribucijami že čez leto dni. Odločilne bodo funkcije, ki bodo povezovale telefonski in računalniški del naprav.

Kje je pri vsem tem Microsoft? Zdi se, da daleč in morda s težnjo oddaljevanja. Nastanek netbookov jih je zalotil nepripravljene. S spretno marketinško akcijo so na večino današnjih modelov sicer spravili kmalu že predpredzadnjo različico Oken, torej Windows XP, pa še tu je bilo treba precej "zvijanja rok", da so dosegli svoje. Toda Windows Vista je za to kategorijo izdelkov skoraj povsem nezanimiva in je zato nihče ne ponuja. Zopet je bilo treba skočiti za okope in zdaj že na veliko promovirajo Windows 7, ki bo v eni od različic primerna tudi za male prenosnike.

Toda ali bo Windows 7 res lahko tekmoval z operacijskimi sistemi, kot je Android, in napravami, ki bodo po delovanju bolj podobne današnjim telefonom kot pa osebnim računalnikom? Tu je še precej dvomov. Ali, povedano drugače, če bodo Android, Moblin in drugi te funkcije uspešno pokrili, utegne biti Microsoft tudi z okoljem Windows 7 v škripcih. Kaj tedaj, ali bodo pospešeno predelovali platformo Windows Mobile, ki za zdaj po izjavah ostaja trdna zgolj na področju telefonov?

Iz vsega tega je razvidno, da se nam obetajo zabavni časi. Končno so nastale okoliščine, ki pravzaprav spodbujajo inovacije, namesto da zavirajo razvoj. Trenutno dogajanje bo imelo tudi globoke posledice za celotno računalniško industrijo, najbrž večje, kot želi kdo priznati. Dogajanje pri netbookih bo močno vplivalo na nadaljnji razvoj klasičnih prenosnikov, še posebej pa namiznih računalnikov, ki kar nekako izginjajo, tako v domačem kot poslovnem okolju. Pa omenjeni nabor ponudnikov sploh ni popoln. Ne pozabimo vsaj še na Apple, ki najbrž ne bo stal križem rok. Ali se nam obeta tablični računalnik z operacijskim sistemom iPhone OS? Kje pa, trdijo v Applu ... Pa vesele počitnice!

"Prvič morda lahko pomislimo na to, da združljivost za nazaj z zgodovino platforme x86 in okolja Windows ni tako pomembna, kot se zdi na prvi pogled."