Da bi zagotovili veljavnost elektronskega podpisovanja, ga je treba umestiti v pravni okvir. Podobno kot drugje imamo tudi v Sloveniji ustrezno pravno ureditev (od leta 2000). Ta je nastala (ZEPEP) na osnovi evropske Direktive 1999/93. Zaradi njene ohlapnosti pri implementaciji je Evropska komisija leta 2014 omejila pravila z Uredbo (EU) o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije, krajše eIDAS. Letos smo dobili različico 2.0.
Osebna izkaznica ali potni list na telefonu je všečna ideja, navsezadnje smo na ta način že vajeni uporabljati mobilne vstopnice ali vstopne kartone za letalo. Uporaba osebnih dokumentov pa je vseeno nekoliko zahtevnejši prijem. Evropa je zagnala mega projekt, s katerim naj bi do leta 2026 prestopali meje brez plastičnih dokumentov.
Za pohitritev prenosa podatkov prek internetnega omrežja danes prevladujejo različne tehnike, ki poizkušajo povečati predvsem pasovno širino fiksnih ali brezžičnih povezav. Hitrost pa dejansko ni odvisna zgolj od fizičnih zmogljivosti, temveč ima pomembno vlogo tudi ustrezno delo s podatkovnimi paketi oziroma nadzor nad prenosom podatkov. Hitri protokol FAST odpravlja nekatere ključne probleme aktualne infrastrukture in postreže s trikrat hitrejšo izmenjavo.
Še preden je zaživel tretji rod mobilnega omrežja, je postalo jasno, da temeljne prenosne hitrosti (do 384 Kb/s) ne bodo kos zahtevam, ne samo prihajajočim, temveč tudi trenutnim (internetnim) storitvam. Za omrežje UMTS so bile zato razmeroma hitro pripravljene razširitve, ki bodo na podlagi trenutne infrastrukture povzdignile podatkovni prenos do teoretičnih 14,4 Mb/s, kar ponekod celo prekaša danes razširjene širokopasovne povezave v stacionarnem omrežju.
Mobilno televizijo spremljajo optimistične napovedi kot eno izmed (bolj) obetavnih storitev, ki naj bi mobilno telefonijo postavila na novo tehnološko raven. Kljub optimizmu so težave že na samem začetku. Najprej so v igro vstopili nezdružljivi akterji, nato pa so poleg tehnološke nezdružljivosti mobilni televiziji začele povzročati preglavice nejasni uporabniški koncepti. Ravno zato bi bilo treba pred uvajanjem (vsiljene) tehnologije narediti najprej korak nazaj k uporabniškim vzorcem in s tem preprečiti še en zvodenel poizkus obujanja mobilnih podatkovnih storitev.
Ključna težava je za operaterje bistvo komunikacijske infrastrukture. Ta izgublja pomen komoditete in postaja privzeti del okolja. Celo tako daleč gre, da jo nekateri obravnavajo kot javno dobro. To ima seveda precej neugodne posledice. Javno omrežje mora biti dostopno vsem na podlagi izračuna, ki pokriva osnovno postavitev in vzdrževanje. Če ne gre drugače, določi cenik in pogoje prodaje država.
Z razmahom informacijske tehnologije in prodorom te tehnologije v različne dejavnosti, predvsem tiste, ki so upravnega ali poslovnega značaja, se vedno znova odpirajo številna varnostna vprašanja. Informacije, ujete na papir, izpodrivajo podatki v elektronski obliki. Ti prinašajo številne prednosti, a hkrati povečujejo potencialno nevarnost manipulacije, če jih pravočasno ne zaščitimo.
