Sto evrov brez vezave je cenovna postavka, ki je v preteklosti zagotavljala zanič telefon. Za ta denar smo dobili naprave, ki so sicer spominjale na normalen pametni telefon, a so bile pri uporabi počasne in neodzivne, za povrh pa še slabo narejene. Leta 2017 za 100 evrov še vedno ne dobimo dobrega telefona, a ne gre več za tako hud nateg kot v preteklosti.
Umidigi je eno tistih podjetij, ki skušajo narediti čim več telefonov in upajo, da se bo kakšen prijel. Rezultat te taktike je falanga naprav, ki segajo od smešnih do spodobnih telefonov. Diamond (kljub kičastemu imenu) spada med slednje.
Sony zna pri svojih cenejših telefonih pametno varčevati, a je z nekaterimi modeli tudi resno udaril mimo. XA1 spada v prvo kategorijo, saj so kompromisi dokaj legitimni, strojno pa je telefon dovolj zmogljiv, da se dobro obnese med konkurenco.
Huawei Honor 6x je naslednik lanskoletnega 5x, ki smo ga pohvalili. Honor je Huaweijeva cenejša blagovna znamka »za mlade«, ki ji tu in tam uspe sestaviti telefon z ravno dovolj kompromisi, da dostavi veliko za razmeroma malo denarja.
Sony Xperia XZ Premium je hiter telefon. Sony ga je strojno tako opremil, da se brez težav meri z Galaxy S8 in drugimi letošnjimi napravami najvišjega ranga. Snapdragon 835 ima osem jeder (4 x 2,45 in 4 x 1,9 GH) in štiri gigabajte pomnilnika. Uporabniška izkušnja je temu primerno tekoča in Android 7.1 je oblečen v Sonyjevo preobleko. Ta oblikovno ostaja ena izmed lepših in v letih so odpravili najbolj nadležno lastnost – preveč podobne si ikone privzetih aplikacij. Še vedno bi na teh telefonih raje videli goli Android, a če že moramo živeti s preoblekami, je Sonyjeva med lepšimi.
Že od leta 2010 opisujem zabavno elektroniko, v tem času pa sem imel v rokah skorajda vse telefone, ki so naprodaj pri nas. Odločitev med njimi ni lahka, še posebej, če kot kupec prvič stopite v množico, ki vam jo ponujajo v trgovini. V resnici pa je resne izbire med telefoni malo.
Pametne ure se niso tako zelo prijele, kot so upali izdelovalci, »umrle« pa tudi niso. Zares z njimi služi le Apple, kljub temu pa novosti še vedno kapljajo tudi na »neapplovski« del trga. Preizkusili smo najnovejšo Gear S3.
Popolnoma zanič in neuporabni poceni telefoni so dokončno preteklost. Zdaj smo priča le slabim in spodobnim, kar je za ta del trga zelo spodbudno.
Telefoni, ki stanejo manj kot 150 evrov, so svojevrsten labirint naprav, ki jih ne bi smelo biti, in modelov, ki so presenetljivo OK. Slednjih je zadnja leta nekaj več, kar je predvsem posledica zorenja celotne telefonske kategorije naprav. Včasih so bili tako poceni telefoni povsem neuporabni, zdaj pa so skoraj vsi vsaj stopničko više od popolnega natega.
Če si ogledamo strojno opremo telefona Ceetah 2, mu ne gre prav dosti zameriti. 5,5-palčni zaslon je zelo soliden IPS s polno ločljivostjo. Mediatekov procesor ima osem 1,3 GHz jeder. Ta so seveda varčnejša jedra A53, a s tremi gigabajti pomnilnika povsem zadostujejo za tekoče delovanje Androida. Tako kot drugi telefoni z bolj varčnimi procesorskimi enotami tudi Cheetah ne blesti po grafični zmogljivosti, tako da naprednejše igre niso predstavljene najbolje. Vse skupaj povezuje Android 6.0, ki so ga pustili bolj ali manj pri miru, a svoja leta kaže s pristnostjo starega (in ne več varnega) »brskalnika«, ki ima nameščen tudi Chrome. Shrambe je 32 gigabajtov, to je pohvalno, in jo je mogoče razširiti s kartico micro SD. Fotoaparata sta povprečna. Glavni trinajstmegapikni dela solidne slike, prednji osemmegapikni je OK, kaj veliko več pa ni dodati. Ko potegnemo črto pod strojno opremo, gre za zelo soliden telefon nižjega cenovnega razreda, ki bi znal prepričati.
