Osma okna so bila narejena med zmedo, ki je zavladala, ko so na prizorišče stopile mobilne naprave. Microsoftova rešitev, Okna 8, je skušala povezati svetova namiznih računalnikov in naprav z zasloni na dotik. To je storila, milo rečeno, nerodno. Zdaj je tu popravek, ki sliši na ime Windows 10.
Pametni telefoni premorejo vrsto funkcionalnosti, ki smo se jih že navadili in so samoumevne. Vseeno se je treba zavedati, da tehnologije, vgrajene v telefone, nenehno napredujejo in ena tistih, ki je prisotna že dolgo, zadnja leta dela konkretne korake naprej.
Veliki poceni telefoni so redko presenetili, saj večji zaslon zahteva neki higienski minimum, ne da bi izpadel ceneno. Prav na tem testu jih večina pade, saj je pike nemogoče skriti, če je diagonala zaslona velika, ločljivost pa nizka. Lumia 640XL se v tem pogledu drži kar dobro, saj ima 5,7-palčni zaslon, ki sliko kaže pri 720 x 1280. Ta kombinacija zadostuje za soliden zaslon, ki kaže pike le ob risanju besedila, in še takrat niso tako vidne kot pri kakšnem poceni velikem »kitajcu«.
Sonyev telefon Xperia E4g je 4G različica telefona E4, ki je cenovno dokaj ugoden, a je varčevanje pri komponentah preveč očitno. Začne se z zaslonom, ki kaže sliko v ločljivosti 480 × 854, a je tako moten in spranih barv, da je težko verjeti, da gre za izdelek, ki se imenuje Xperia. Pri oblikovanju, ki je nerodno, ni veliko bolje, saj je prednja stranica ločena od preostalega dela ohišja. Prednje steklo je po nepotrebnem izpostavljeno in ovitek je pri E4g nuja.
Asus je, milo rečeno, zanimivo podjetje, saj zna narediti vrhunske izdelke, ki jih konkurenca težko dosega (glej Nexus 7). Toda v podjetju so tudi oddelki, ki delajo naprave po načelu »skušajmo pokriti vse možne sestave in cenovne postavke«. Tako smo priča nenehnim različicam sedempalčnih tablic in celotni falangi telefonov Zenfone. Tokrat smo dobili v roke tistega z zaporedno številko 2, a ker gre za eno od dveh različic tega telefona, je treba omeniti, da je šibkejša. V našem modelu namreč računa Intelov 1,83 GHz procesor s štirimi jedri, ki ima na voljo 2 gigabajta pomnilnika. Seveda so v Asusu naredili telefon, ki ga žene Atom pri 2,3 GHz in ima na voljo 4 gigabajte pomnilnika.
G4 je najboljši telefon, kar jih je LG kdaj poslal iz svojih tovarn. Prav tako je očitno eden zadnjih izdelkov večjih androidnih izdelovalcev, ki se še drži smernic, ki jih drugi počasi opuščajo. G4 ima namreč zamenljivo baterijo, ki nas s 3000 mAh mirno pripelje čez dan. G4 ima prav tako režo za kartico MicroSD, ki na najdražjih modelih počasi umira. Kar zadeva shrambo, je treba LG pohvaliti, saj ima G4 32 gigabajtov prostora. Tudi s pomnilnikom niso varčevali, saj ga je zajetne tri gigabajte, ti pa skupaj s šestjedrnim (da, Snapdragon 808 ima šest jeder in je bil narejen prav za G4) omogočijo odlično izkušnjo. Strojna moč in posodobljena androidna preobleka sta namreč kombinacija, ki se dostojno meri s Samsungovo Galaksijo S6. Enako je z zaslonom, ki krasi G4 in bi bil mirno lahko razglašen za najboljšega. A kaj, ko Samsungov Amoled omogoči nekoliko bolj žive barve. G4 je tudi prvi LGjev telefon, ki se lahko pohvali z zares dobro kamero, ki jo brez težav postavimo ob bok Samsungu in Sonyju. 16-megapiksno tipalo snema lepe slike tudi v temnejših razmerah in osemmegapiksna prednja kamera brez težav dela ostre avtoportrete.
Preizkušanje tablic, ki jih izdelajo izdelovalci prenosnikov, je vedno zanimiva izkušnja. V takih primerih se namreč združita razmišljanje pred mobilno revolucijo in po njej. Rezultati so bili do zdaj bolj mešani, a je to, da ti izdelovalci še vztrajajo, dobrodošlo.
Samsung je svoje naprave z oznako A nastavil dobro in nekaj iteracij je zamisel lepo peljalo naprej. Zdaj ima to oznako tudi tablica, ki naj bi skušala za malo denarja dostaviti nadpovprečno izkušnjo. Telefonom z oznako A je to namreč uspevalo.
Mobilni operaterji se zavedajo, da njihovi uporabniki na dopustu poleg klicanja in pošiljanja SMS-sporočil potrebujejo predvsem povezavo s spletom. Koliko nas bo letos stalo letovanje, če gremo na hrvaško morje?
Brezžični usmerjevalniki so bili še pred nekaj leti najbolj zapleten kos opreme domačega uporabnika, saj je že namestitev terjala nekaj več izkušenj pri delu z računalniki. Zadnja tri leta so uporabniški vmesniki, čarovniki za namestitev in boljša zanesljivost strojne opreme brezžične usmerjevalnike naredili veliko bolj dostopne.
