Test Xiaomi 12 Pro
Huawei je bil poleg Samsunga edini resen »Android telefonski« tekmovalec v najvišjem cenovnem razredu, in odkar je izginil z lestvic najbolj prodajanih, se ta del tržišča trudijo prevzeti drugi proizvajalci. Tudi Xiaomi.
Huawei je bil poleg Samsunga edini resen »Android telefonski« tekmovalec v najvišjem cenovnem razredu, in odkar je izginil z lestvic najbolj prodajanih, se ta del tržišča trudijo prevzeti drugi proizvajalci. Tudi Xiaomi.
Najprej so bili prototipi, čeprav so bili v redni prodaji. Druga generacija je bila že bolj podobna končnemu izdelku. Zadnje pol leta pa v roke dobivamo naprave, ki so, vsaj strojno, dovršene in jim skoraj nič manjka. Telefoni na pregib, torej.
Eno od bolj uveljavljenih imen robotskih sesalnikov, tudi pri nas, je Roborock. Podjetje je tesno povezano s Xiaomijem, zato ne čudi, da je slednji »robote« začel prodajati tudi pod svojo blagovno znamko.
Applov iPhone 13 Pro ima končno hitro in prilagodljivo osveževanje zaslona OLED. Tej funkcionalnosti pravijo Promotion in smo jo prej že videli na njihovih dražjih tablicah. Ob predstavitvi letošnjih telefonov je bila to ena tistih postavk, s katero so se bolj pohvalili. V resnici spremenljive frekvence osveževanja na Android strani poznamo že kar nekaj časa. Ta tehnologija je že tako zrela, da se je letos začela pojavljati tudi v najcenejših (androidnih) telefonih.
Spodnji zapis je posebna različica sicer običajnega okvirja Zlati monitor. Taka, kot smo jo v Monitorju že večkrat objavili in ki je tudi tokrat nastala izpod tipkovnice našega Anžeta Tomića, ki na taka in podobna vprašanja redno odgovarja tudi v svojem zasebnem življenju: »Kateri telefon naj kupim, Anže?«
Huaweijeva najnovejša igrača na tržišču vrhunskih telefonov spet sliši na ime Mate Pro, tokrat s številko 40. In res gre za vrhunski telefon, kot smo za serijo Mate vedno znali povedati. Toda ...
Pregled telefonov v najvišjem cenovnem razredu je bil na začetku pohoda »žepnih računalnikov« težka naloga, saj so bile razlike med telefoni velike. Proizvajalci so se še lovili s količino pomnilnika, tipom zaslona, z ločljivostjo, s količino shrambe, še procesorje so včasih izbirali, saj ni bilo samoumevno, da bodo vsi imeli čisto zadnjo izvedenko Snapdragona. Potem pa je prišlo obdobje, ko se je vse skupaj umirilo.
OnePlus je podznamka kitajskega podjetja BBK, ki ima v lasti še Realme, Vivo ter Oppo. Te tri blagovne znamke so v neposredni konkurenci s Xiaomijem in bolj kot ne kopirajo iOS/Samsung/Huawei, OnePlus pa so vzpostavili zato, da bi na trg prodrli s telefoni za zanesenjake. Pač za ljudi, ki pišemo in beremo (tudi) Monitor. Njihov poslovni model je bil do nedavnega: naprava z dobrimi specifikacijami za bolj zmerno ceno. Letos, ko so izdali One Plus 9 in 9 Pro, so prvič konkretno zajadrali v vode naprav z zelo dobrimi specifikacijami za konkretno ceno.
Zmagovalec našega nedavnega preizkusa cenejših telefonov Realme 7 Pro je izstopal predvsem zato, ker je za 300 evrov dostavil komponente, ki jih konkurenca enostavno ni imela ali pa je imela slabše. OLED-zaslon (ki se osvežuje s 60 GHz), stereo zvočnika, 128 GB shrambe, baterija 4.500 mAh in Snapdragon 732G s 6 GB pomnilnika so zelo, zelo dobra kupčija v tem cenovnem razredu.
V prepogljivih telefonih je prihodnost, pravijo. O njih »razmišljajo« bolj ali manj vsi proizvajalci, zares izdelujeta pa jih le dva – Samsung in Huawei. V rokah smo imeli drugi poskus slednjega.