Računalniški virusi, trojanski konji, lažne spletne strani, kraja identitete in druga zlonamerna programska oprema že dolgo niso več bavbav, temveč kar resna vsenavzoča grožnja našim elektronskim napravam, ki jo s pridom uporabljajo spletni kriminalci za dosego svojih ciljev. In da, računalniki so že dolgo le ena vrsta naprav, na katere merijo.
Računalniški virusi so vedno pereča tema in vsi, razen avtorjev in kriminalnih združb, ki jih uporabljajo za svojo nelegalno pridobitno dejavnost, si želimo, da bi jih sploh nikdar ne bilo.
Navadili smo se že, da morajo imeti osebni računalniki nameščen protivirusni program (da, celo Macom ne škodijo!), poskušajo nas navaditi tudi na to, da zanje plačujemo. Ker so plačljivi izdelki menda boljši od zastonjskih. Pa so res? Preverili smo.
Priznajmo si, nezaželene pošte, saj veste, reklam za Viagro in podobnega, je vedno manj. Toda še vedno ne moremo ubežati temu, da je obramba pred tem zlom nujna, drugače se legitimna sporočila še vedno utopijo med nezaželenimi.
Hitra rast IT okolij, virtualizacija in vse več različnih sistemov postaja prava mora za sistemske upravitelje, saj se kar naenkrat nakopiči kup stvari, na katere je treba biti pozoren, jih nadzirati, vzdrževati, posodabljati in, ne nazadnje, upravljati.
Namestitev Bitdefenderja je potekala hitro in enostavno in po njej nov zagon računalnika ni bil potreben. Ker se med samo namestitvijo z Bitdefenderjeve spletne strani pretoči nekaj 100 MB podatkov, je dobro, da imamo hitro internetno povezavo. Če nimamo namestitvenega nosilca in internetne povezave, pa so na njihovi spletni strani na voljo tudi namestitvene datoteke, ki jih pretočimo iz drugega računalnika, povezanega v internet. Bitdefender glede na konkurenco porabi malce več zmogljivosti računalnika, predvsem pomnilnika.
Za preizkušanje protivirusnih programov smo uporabili dvoprocesorski računalnik s štirimi GB pomnilnika, ki je tekel na virtualizacijski platformi Hyper-V 3.0 s 64-bitnim operacijskim sistemom Windows 7 in naloženimi vsemi Microsoftovimi popravki zanj.
Od zadnjega preizkusa protivirusnih in protivohunskih programov je minilo več kot poldrugo leto. V tem času smo bili priča novim, še zahtevnejšim grožnjam, vendar se evolucija pozna tudi protivirusni programski opremi.
Virusi, vohunska programska oprema in podobno zlo preži na uporabnike računalnikov na vsakem koraku. Največ seveda v spletu in družabnih omrežjih, pa tudi na okužbe s prenosnimi mediji (ključki USB) ne smemo pozabiti. Zato smo se v Monitorju spet odločili in preizkusili najnovejše in najboljše, kar izdelovalci protivirusne in protivohunske zaščite ponujajo za naše mlinčke. Na testu smo imeli 18 protivirusnih programov, ki smo jim brezpogojno zaupali naše računalnike. Ali smo se pri katerem prenaglili?
Novo leto je po nekajmesečnem zamiku tudi k nam prineslo spletno pisarno Office365. Zadevo smo preizkusili in potegnili nekaj vzporednic z doslej zelo priljubljenim Google Docs for Business.
