Televizija visoke ločljivosti (HDTV - 1080i) je bila v praksi prvič prikazana leta 2004, in sicer na konferenci IBC - s satelitskimi prenosi kanala Euro 1080 podjetja Alfacam iz Belgije. Danes je v Ameriki že tretjina televizijskih kanalov v HDTV, v Evropi le osmina, pri nas pa v resnici nobeden (razen InfoTV in občasno/delno RTV Slovenija). In vendar gre razvoj naprej - na letošnji konferenci IBC smo že gledali televizijo ločljivosti ultra HDTV.
Televizijo prek satelita danes spremlja le še manjši delež televizijskih gledalcev; po podatkih APEKa v Sloveniji manj kot pet odstotkov. Vendar pa se več kot tri četrtine vseh televizijskih programov, ki prihajajo do nas po drugih poteh (pretežno po kabelskem ali internetnem omrežju), v resnici oddaja s satelitov. Luksemburško podjetje SES, ki trži satelitske komunikacije pod blagovno znamko Astra, nas je povabilo, da obiščemo njihovo centralo v Betzdorfu v Luksemburgu.
V prejšnji številki smo si podrobno ogledali tako imenovane "pametne televizorje", s katerimi lahko počnemo še vse kaj drugega, kot le gledamo televizijski program. Toda vse to in celo več lahko počnemo tudi z vmesniki nekaterih ponudnikov televizije pri nas. Kdo bo zmagal?
Stereoskopsko prikazovanje prostorske slike ob pomoči aktivnih preklopnih očal se je pri sodobnih ploskih televizorjih že dobro "prijelo", saj imajo že vsi vodilni izdelovalci televizorjev v svoji ponudbi, predvsem v višjih cenovnih razredih, tudi 3D televizorje. Z nastopom konkurenčnega (in cenejšega) pasivnega prikazovanja stereoskopske slike s polarizacijskimi očali pred slabim letom dni se bo število 3D televizorjev še hitreje povečevalo. Nekateri izdelovalci, med njimi tudi Philips, pa imajo v svoji ponudbi kar obe vrsti 3D televizorjev.
Po dobrem letu od promocije stereoskopskih "3D" televizorjev tako rekoč ni več izdelovalca, ki ne bi vsaj nekaterim svojim modelom dodal 3D funkcije, cene takšnih televizorjev pa se skoraj ne razlikujejo več od cene običajnih modelov. Po drugi strani je ponudba 3D fotoaparatov silno pičla, se pa prebuja telefonski trg. Preizkusili smo 3D HTCja in LGja.
Lani spomladi so se na trgu znašli stereoskopski (3D) televizorji s preklopno tehnologijo, ki uporabljajo tako imenovana aktivna očala. Samo leto dni kasneje imamo na trgu tudi stereoskopske televizorje s polarizacijsko tehnologijo, ki uporabljajo tako imenovana pasivna očala. Čeprav ima vsaka tehnologija določene pomanjkljivosti, vse kaže, da ima druga, polarizacijska, trenutno več prednosti.
Stereoskopskim televizorjem, ki so prišli na trg v začetku lanskega leta, so v drugi polovici leta sledili še stereoskopski projektorji za domači kino v visoki ločljivosti. Preizkusili smo enega prvih, Sonyjev projektor Bravia VPL-HW90ES 3D.
Analogne televizije bo konec 1. decembra, digitalno pa že poteka, vendar samo na enem multipleksu (digitalnem omrežju), ki ga vzdržujejo Oddajniki in zveze pri Radio televiziji Slovenija. Jeseni naj bi končno začel delovati tudi drugi multipleks komercialnega ponudnika Norkring. Pogovarjali smo se z g. Christianom Skottunom, operativnim direktorjem Norkringa za mednarodne projekte.
Oktobra 2008 smo prvič podrobneje pisali o operaterjih digitalne televizije. Že takrat smo omenjali interaktivne možnosti, ki jih omogoča digitalna televizija in ki so jih vsaj poizkusno ponujali nekateri operaterji. Po dobrih dveh letih so interaktivnost vpeljali že vsi. Eni bolj, drugi malce manj.
Stereoskopska televizija je letošnji "marketinški trik izdelovalcev televizorjev", ki naj bi v časih krize pospeševal prodajo ploskih (plazemskih oziroma LCD) televizorjev. Medtem ko smo si Sonyjev model 3D na hitro ogledali že v letošnji junijski številki, smo tokrat tako rekoč hkrati dobili na testiranje televizorje 3D znamk Panasonic, Philips in Samsung.
