Ustvarjalnost je dejanje, ko posameznik ustvari nekaj novega. Naj bo to izdelek, rešitev ali umetnina, imeti mora neko vrednost. Slednje mora veljati vsaj za samega stvaritelja. Ljudje smo po naravi zelo ustvarjalna bitja in tega se še kako zavedajo v podjetju Apple. V želji po čim večji prodaji svojih računalnikov jim že nekaj let prilagajo odlično ustvarjalno orodje iLife.
Ste se že kdaj spomnili kakšne hude fotografije iz vaših zlatih časov, za katero ste točno vedeli, kje je, potem ste celo našli tisti CD in ga hipoma vstavili v računalnik, slišali pa samo pokanje in stokanje predvajalnika? In namesto barvnega spomina je z zaslona bolščalo v vas sporočilo o napaki? Oknom se kljub nečloveškemu naporu ni uspelo dokopati do podobic z vaših avantur, ker je bil vstavljeni CD povsem neberljiv.
V kriznih časih skušajo vsa podjetja po svetu čim bolj ugajati tistemu, ki jih lahko obvaruje. Zato je danes kupec ena najbolj čislanih človeških vrst, saj se vsi udeleženi zavedajo, da le potrošnja lahko premaga zlobnega škrata. "Stranka ima vedno prav," je zlato pravilo, ki ga znajo recitirati povsod v razvitem svetu, razen pri nas. Na sončni strani Alp smo se očitno učili nekaj drugega.
Ste naveličani nenehnih reklam, etra, polnega plehkega čveka, nekakovostne glasbe, posiljevanja tujega okusa, iskanja česa boljšega? Nastavite svoj sprejemnik na 192.168.1.1 in uživajte. Dobrodošli na radijski postaji, krojeni po vašem okusu.
Pred desetimi leti uporabnik še ni razmišljal o številnih tehnologijah, ki so danes samoumevne. Nekaj jih takrat res sploh še ni bilo, na primer status Facebook računa, druge pa so počasi že prodirale v naša življenja, vendar so bile zaenkrat le v domeni največjih tehnoloških čudakov, ti pa so tako ali tako goltali vse, kar jim je prišlo nasproti. Eni izmed teh novotarij se je reklo omrežje.
Varnost je dobrina in človeštvo se tega zaveda že od nekdaj. Bijejo se vojne z varnostjo v mislih, sklepajo zavezništva in porabljajo velikanske količine finančnih sredstev. Vsakdo ve, kaj predstavlja varnost in kako pomembna je. Če ne gre drugače, ga življenje samo tega nauči. Prav to se je zgodilo v računalniškem svetu. Kljub začetni zapostavljenosti doživlja v informacijskem sektorju področje varnosti zadnja leta pravi razcvet.
Operacijski sistemi Linux slovijo kot zahtevni za uporabo in so pregovorno težko priučljivi, a po drugi strani vedno več ljudi prepričajo s tem, da so zastonj in kot taki skoraj ne predstavljajo stroškov. To vseeno ne pomeni, da jo boste skrbniki in uporabniki operacijskih sistemov z Linuxom odnesli brez težav. Res zna biti teh številčno manj, a so vsaj tako trdovratne kot pri konkurenci, zato je nekaj osnovnih napotkov povsem na mestu.
Razmah digitalne fotografije je prinesel poplavo pripomočkov za urejanje tovrstnih domačih izdelkov. Začelo se je s komercialnimi programi tipa ACDSee in brezplačnimi alternativami za ceno ene poslane kartice, kot pri programu IrfanView, nadaljevalo pa z giganti kova upravljalnika fotografij Picasa, ki so pokrivali več operacijskih sistemov hkrati. Nato se je zbudila široka odprtokodna skupnost.
Ne boste verjeli, vendar zajete slike zaslona občasno potrebujemo tudi linuxaši. Kako se temu streže tam?
Digitalizacija zabavnih vsebin je doživela svojo prvo revolucijo s stiskalnim algoritmom MP3. Od tistih davnih časov je preteklo že veliko vode in primerljivo tej količini se je povečala glasbena zbirka povprečnega računalniškega navdušenca. Format MP3 je priljubljen še danes, čeprav ni več najzmogljivejši. Pravi dedci med informatiki se zato ponašajo z orjaškimi, šarastimi zbirkami popevčic, ki jih ni ravno lahko prenašati naokrog, še teže pa kjerkoli uporabljati.
