Mikroračunalništvo se od sredine 70. let naprej neprekinjeno razvija. Proizvajalci zasebni uporabi najprej niso posvečali posebne pozornosti. Priložnost za množično prodajo so videli zlasti v napravah za poslovno uporabo. Pri nas so prve poslovne mikroračunalnike izdelali na začetku 80., v državo pa so takrat uvozili tudi prve tuje naprave te vrste.
Prvi mikroračunalniki so se pri nas pojavili sredi 70-ih. To so bili zelo preprosti računalniki s strojno in programsko opremo po meri. Uporabni so bili predvsem pri avtomatizaciji procesov v industriji in izvajanju poskusov v laboratorijih, nastopali so kot upravljalni deli različnih merilnih, nadzornih in regulacijskih naprav.
Dovršitev polprevodniške tehnologije v mikroelektroniki predstavlja odločilen korak v smeri današnje informacijske ali digitalne dobe. Z napredujočim zmanjševanjem elektronskih sklopov je mikroelektronika omogočila radikalen tehnološki preskok in edinstveno stapljanje področij, kot so informatika, računalništvo in telekomunikacije.
V računalništvu so v 80. letih pomembno vlogo odigrali tudi najzmogljivejši superračunalniki tako na področju naprednih znanstvenih in tehničnih raziskav kot pri razvoju obširnih računalniških omrežij in svetovnega spleta. Prve manjše superračunalnike podjetja Convex so na začetku 90. let namestili na obeh domačih univerzah.
V 80. letih je hitro napredujoča mikroprocesorska tehnologija v obliki inovacij, kot so osebni računalniki in delovne postaje, močno pretresla trg klasičnih velikih in mini računalnikov. Uveljavljena podjetja so se poskušala prilagoditi z novimi proizvodi in mikroprocesorskimi izvedbami obstoječih, vendar tehnološkega prehoda do 90. let niso vsi uspešno prestali.
V drugi polovici 80. let sta se domače univerzitetno računalništvo in akademsko računalniško omrežje še naprej krepila. Računalniški center Univerze v Mariboru je bil v tem času en izmed najvidnejših in najhitreje rastočih centrov v državi. Tamkajšnja namestitev računalnika DEC VAX 8800 predstavlja pomembno prelomnico in sovpada z začetkom obratovanja javnega omrežja za paketni prenos podatkov v Sloveniji.
Kljub zakonski zaščiti, ki jo je v 80. letih uživala domača računalniška proizvodnja s svojimi mini in supermini računalniki, je IBM uspešno ohranjal večinski delež tudi na slovenskem tržišču. Z novo generacijo računalnikov IBM/370 so se v tem času opremile številne pomembne domače organizacije. Uporabniki so namestili nekaj izredno pomembnih srednje velikih računalnikov IBM 3031, nato pa so pograbili predvsem ugodne nove računalnike IBM 4341.
Računalniki DEC VAX so v 80. postali najpogosteje uporabljani računalniki s časovnim dodeljevanjem pri nas. Z zmogljivim operacijskim sistemom VAX/VMS in inovativnimi strojnimi rešitvami so postavili nov standard kakovosti v razredu dostopnih srednje velikih računalnikov, ki mu je uspešno konkuriral le IBM z drugi generacijo računalnikov IBM/370. Pri nas so se uveljavili predvsem njihovi domači bratje Delta 4780 in Delta 4850.
Pri nas so se večuporabniški sistemi s časovnim dodeljevanjem uveljavili šele v 80., predvsem s prihodom supermini računalnikov DEC VAX-11. Svojevrsten mejnik pa v tem pogledu predstavlja že nov univerzitetni računalniški center z osrednjim računalnikom DEC System 10. Njegova namestitev napoveduje vstop v obdobje interaktivnega računalništva in sodobnih računalniških omrežij.
Ene izmed prvih in najbolj razširjenih zgodnjih omrežnih storitev so bile poleg oddaljenih obdelav podatkov tudi tako imenovane banke podatkov. Organizirane so bile na način, ki je uporabnikom prek oddaljenih povezav omogočal paketne poizvedbe ali interaktivni dostop do velikih podatkovnih zbirk na osrednjih računalnikih.
