Nedavno smo govorili o strukturiranju podatkov XML, tokrat pa si bomo pogledali, kako je mogoče take podatke hraniti v relacijski bazi podatkov. Osredotočili se bomo predvsem na dvoje - kako napravimo dokument XML, ki vsebuje podatke iz relacijske baze, in na kakšne načine lahko podatke iz dokumentov XML shranimo v bazo.
Kot da nezaželena pošta (spam), virusi in črvi niso dovolj, nam je svet interneta postregel še z eno nadlogo, ki je precej hujša, kot se povprečnemu uporabniku zdi na prvi pogled. Programi, ki brez naše vednosti in nadzora stikajo po podatkih v našem sistemu, jih zbirajo in dostavljajo tistemu, ki ga ti podatki zanimajo, so zelo nadležni.
Ne glede na to, s katero dejavnostjo se ukvarjamo ali preživljamo, je vedno koristno voditi evidenco o svojem delu. Pri kakršnemkoli opravilu z računalnikom nam pri evidentiranju lahko pomagajo namenska orodja - eno takih je tudi Responsive Time Logger.
Najbrž se vam je že zgodilo, da ste imeli podatke shranjene v računalniku, ki ga je uporabljalo več uporabnikov. Če ste želeli drugim preprečiti dostop do njih, je bilo (na primer v operacijskem sistemu Windows XP ali 2000) treba v sistemu definirati vse uporabnike in upravitelja; s tem je vsak uporabnik dobil svojo zaščiteno mapo na primarnem razdelku (znotraj mape Documents and Settings). Lahko ste sicer zaščitili tudi druge mape - tako, da ste kot upravitelj izbrali napreden način varnosti (v Explorerju je treba izključiti Simple File Sharing na zavihku Folder Options/View) ter določili, da določena mapa ni dostopna drugim uporabnikom. A taka zaščita je precej luknjasta. Izkaže se namreč, da se z enostavno zvijačo lahko do podatkov dokoplje vsak upravitelj sistema. Dokaj zoprno. Zadeva kar kliče po namenskem orodju za zaklepanje datotek. Drugi razlog, ki nas vodi do tega, je to, da z upravljavskimi orodji v Oknih XP ni mogoče zaščititi podatkov na prenosnih nosilcih. Če podatke zapečete, so avtomatično berljivi komurkoli, ne glede na avtorizacijo, ki je bila definirana znotraj operacijskega sistema.
XML (eXtensible Mark-up Language - razširljiv jezik za označevanje) se je že precej uveljavil kot jezik za izmenjavo strukturiranih podatkov. Ključ do njegove uporabnosti je zajet že v njegovem imenu - prav razširljivost je namreč bistvo njegove prilagodljivosti.
Decembra lani smo primerjali tehnologiji UMTS in EDGE za brezžični dostop do interneta. Žal takrat še ni bila na razpolago razširitvena kartica PC Card ponudnika Simobil Vodafone za dostop do interneta s tehnologijo EDGE. Zdaj smo preizkusili tudi to.
Vsak uporabnik Oken je najbrž že izkusil, da brez vzdrževanja operacijski sistem deluje vse počasneje in vse manj stabilno. Razlogov za to je več, eden poglavitnih pa je neurejenost registra.
Kalifornijsko podjetje Executive Software je zaslovelo predvsem po svojem zelo hitrem orodju Diskeeper za zmanjševanje razdrobljenosti zapisa na diskih. Tokrat smo preizkusili njihovo orodje za reševanje izbrisanih podatkov, Undelete Professional 5.0.
