V času, ko je na trgu vse več večnamenskih naprav (tiskalnikov, optičnih bralnikov in faksov) in bi analogni fotoaparat morali iskati že s povečevalnim steklom, bi pričakovali, da bo samostojnih optičnih bralnikov vse manj. A ni tako - zanje je trg še vedno dovolj velik in tako bo ostalo, dokler bomo še uporabljali papirnate listine in dokler bo v naših predalih skrita vsaj še kakšna stara fotografija. Je pa res, da so na našem trgu že nekoliko teže dosegljivi.
Danes skoraj ni več kotička v Sloveniji, v katerem ne bi bila možna vsaj ena oblika širokopasovnega dostopa do interneta. Vsako let je več tudi gospodinjstev z internetno povezavo, zato so kot vsako jesen tudi letos slovenski ponudniki internetnih storitev pripravili vrsto akcij, ki naj bi predvsem družine s šolarji prepričale k izbiri njihovih paketov.
Kljub vse večji količini informacij, ki so na voljo v digitalni obliki, še vedno ostaja silno veliko literarnih, znanstvenih in drugih del, ki so na voljo le v tiskani obliki. Že pred desetletji so zato nastali prvi projekti, ki so želeli to velikansko količino človeškega znanja pretočiti tudi v digitalno obliko in ga tako ohraniti za prihodnje rodove, hkrati pa ga narediti bolj dostopnega vsem ljudem.
Pred leti so bili samostojni predvajalniki DivX redkost na trgu - večina izdelovalcev se je namreč izogibala temu "piratskemu" video formatu. Ti časi so že zdavnaj mimo, danes se podjetja ne morejo več izogniti podpori Divx.
Ste kdaj razmišljali o tem, kaj bi lahko storili z dobro poltretjo milijardo dolarjev? Šved Niklas Zennström in Danec Janus Friis o tem nista le razmišljala, temveč sta svojo zamisel začela kar uresničevati. Res pa je, da sta ustvarjalca KaZaA in Skypa ta denar tudi imela.
Ena od legalnih oblik uporabe tehnologije vsak z vsakim je tudi oddajanje televizijskega programa. Kot prva v Sloveniji in ena izmed prvih v Evropi tehnologijo od lanskega oktobra uporablja tudi RTV Slovenija, in sicer za oddajanje svojega prvega programa.
