Že pred časom smo se razpisali o VMWarovi tržnici navideznih strojev, v kateri je na voljo silno veliko najrazličnejših že pripravljenih in delujočih programskih paketov v obliki strojev. Izkaže se, da je ta tržnica še kako živa, zato smo se odločili pobrskati po novostih in zanimivostih.
Spletne storitve, ki ponujajo razne aplikacije, kakršnih smo bili še do nedavna vajeni "le" v obliki programov, ki jih poganjamo na krajevnem računalniku, so se v zadnjem času razširile kot gobe po dežju. Spet smo pregledali nekaj takih, ki poizkušajo konkurirati najbolj znanim pisarniškim paketom in so v zadnjem času močno napredovale.
Produkcija domačih video posnetkov je vsak dan lažja. Naprave, ki omogočajo snemanje video vsebin, so vse cenejše, njihova obdelava pa vedno lažja. Pogosto hranjenje ustvarjenih posnetkov zgolj za domačo rabo ni dovolj. Želimo jih objaviti na svojem blogu, posredovati prijateljem ali celo javno objaviti na dverih, kjer bi jih lahko videlo veliko število ljudi. To omogočajo spletna mesta za objavo video posnetkov, ki jih je skoraj vsak dan več. V osnovi vsa ponujajo podobne storitve, seveda pa so med njimi tudi razlike.
Ker je KDE 4 načrtovan in napisan popolnoma na novih temeljih, ki nimajo skoraj nič skupnega s prejšnjimi izdajami, je razloge za omenjene pomanjkljivosti laže razumeti. Razvijalci so pljunili v roke in v enem letu namizje zelo dodelali in mu dodali tudi veliko novih funkcij. Pravijo, da jim je v vsega dveh letih, predvsem zaradi velikega števila novih razvijalcev, uspelo doseči napredek, za katerega so v prejšnjih izdajah potrebovali kar osem let.
Digitalne video kamere nas obkrožajo na vsakem koraku, njihova cenovna dostopnost vsakomur omogoča ustvarjanje lastnih video vsebin. Ne glede na namembnost teh posnetkov je vedno zaželena možnost naknadne obdelave na računalniku, za to pa potrebujemo ustrezno programsko opremo. Na trgu je mogoče dobiti veliko število ustreznih programskih paketov. Tokrat se bomo osredotočili na tiste, ki prihajajo iz sveta odprte kode.
Internet je danes na vsakem koraku, hitrosti povezav pa večinoma zadostujejo tudi za prenose večjih količin podatkov. To dvoje nas kar samo pripelje na misel, da bi lahko svoje datoteke shranjevali (tudi) v oddaljenih sistemih in jih tako zaščitili pred izgubo, poleg tega pa bi tako imeli dostop do njih od koderkoli.
V petek, 11. januarja 2008, je skupnost razvijalcev namizja KDE izdala težko pričakovano četrto različico tega priljubljenega namizja. V primerjavi s prejšnjo je celotno namizje doživelo precejšnje število izboljšav.
Domači kino je, predvsem zaradi vse bolj ugodnih cen, postal skoraj vsakdanja stvar v naših dnevnih sobah. A kaj, če si želimo še kaj več? Iz udobnega domačega naslanjača bi radi gledali filme iz naše terabajtne zbirke, deskali po internetu, prebirali novice in zraven počeli še vse drugo, kar nam ponujata domači kino in televizija. Rešitev je Mythbuntu.
Glede na to, da je strojna oprema v novejših usmerjevalnikih sorazmerno zmogljiva, se kar sama od sebe porodi zamisel, da bi jim naložili še kakšno dodatno nalogo ...
