Nikonov novi Coolpix S5100 zelo lepo kaže na napredek, ki so ga v zadnjem letu ali dveh naredili žepni digitalni fotoaparati. Gre za majhen, lično oblikovan izdelek (kot se spodobni za aparat iz serije "style"), ki je na voljo v različnih barvah, ponuja pa presenetljivo veliko po zelo solidni ceni. Ohišje je tanko, a kakovostno, tipke so povsem klasično razporejene in ponujajo dovolj dober občutek.
Kadarkoli se je v zadnjih nekaj letih govorilo o zmogljivih kompaktnih digitalnih fotoaparatih, je beseda prej ali slej nanesla na Canonovo serijo G. Šlo je za aparate, ki so na splošno veljali za kompaktni, če ne že kar žepni nadomestek za modele DSLR. Modeli G so ponujali dobro kakovost slike, silno robustna ohišja, profesionalne funkcije in odličen dostop do njih. Končno pa se je še kak drug izdelovalec odločil, da želi kos te pogače; tako smo dobili v roke Nikonov odgovor, model P7000.
Večopravilni laserski tiskalniki so načeloma domena večjih pisarn, a kar nekaj je tudi takih, ki so namenjeni majhnim, če ne celo domačim pisarnam. Tak je tudi Laserjet M1132MFP, ki v dokaj kompaktnem paketu in po dokaj nizki ceni prinaša poleg laserskega tiskalnika še kopirni stroj ter optični barvni bralnik (ni pa faksa). Naprava je pravokotne, škatlaste oblike, ohišje pa je iz kakovostne črne plastike. Na levi je majhen zaslon stanja in nekaj funkcijskih tipk, tako zaslon kot tipke so na konzoli, ki jo lahko nagnemo navzgor.
Hpjev novi tiskalnik, model P1606DN, lepo kaže trend padanja cen oziroma filtriranje zmogljivosti vse nižje na cenovnih lestvicah. Gre za tiskalnik, namenjen manjšim pisarnam ali pa zahtevnejšim domačim uporabnikom, ki vključuje kar nekaj uporabnih dodatkov, ki smo jih večinoma vajeni šele pri dražjih modelih.
Hpjevi majhni laserski tiskalniki so že nekaj časa preproste in cenovno ugodne naprave. Taka ostajata tudi modela P1102 in P1102W. Oblikovanje je že nekaj let stalnica, oblika teh tiskalnikov se ni spremenila že kar nekaj let, čeprav so se oznake (in zmogljivosti) menjavale. Še vedno gre za lične majhne škatle, kjer je P1102W črne, P1102 pa bele barve. Sicer gre za popolnoma enak tiskalnik, s tem da ima model s črko 'W' v imenu vgrajen še brezžični omrežni vmesnik, oba pa imata seveda tudi vmesnik USB.
50 mm f/0,95. To večina bralcem ne pomeni nič, tistim, ki razumejo to kombinacijo številk in črk, pa se bržkone vsaj malo dvigne utrip. Gre namreč za objektiv, tak, ki ga uporabljamo pri resnejši fotografiji. A to kljub vsemu niso ravno vsakodnevne številke, ne gre za prav vsakodnevni objektiv.
Res - veliko vprašanje je, ali nas zelo poceni fotoaparati sploh zanimajo, ko pa imamo vendarle že v žepu telefon, ki je sposoben zajeti povsem spodobne fotografije in celo posneti film?
V računalniški sferi se letos silno veliko govori o tabličnih računalnikih. Povod je Applov iPad, vse več pozornosti pa zahtevajo izdelki, ki temeljijo na operacijskem sistemu Android. A na voljo so tudi drugačne rešitve, v naš laboratorij je tako prišla tablica s sistemom Windows 7.
Prenosni računalniki so se v svojem kratkem obstoju pravzaprav zelo malo razvili. Najhitrejši in najopaznejši razvoj se je dogajal praktično v pradavnini osebnega računalništva - osemdesetih. V devetdesetih smo dobili še barvne zaslone, v zadnjem desetletju pa se je razvoj nekoliko upočasnil.
Tiskalniki so danes del pisarniškega vsakdanjika, taki, ki dobesedno izdelujejo objekte, torej tiskajo v treh dimenzijah, pa so širši javnosti praktično neznani. Razen seveda v okviru znanstvene fantastike, recimo replikator iz serije Zvezdne steze. Zaradi vse nižjih cen teh naprav se je to področje v zadnjih nekaj letih močno razširilo.
