Microsoft je pred časom predstavil svojo vizijo uporabniškega vmesnika prihodnosti, zaradi katerega je po spletnih straneh, ki se ukvarjajo s računalništvom, kar završalo. Nič čudnega, saj gre za na videz zelo zanimiv izdelek, rekli bi lahko celo, da je "kul". Tako imenovani Surface je pravzaprav miza, katere površina je velik računalniški zaslon, občutljiv za (večkratni) dotik. In kako se obnese?
Lexmarkov X544 je večopravilni barvni laserski tiskalnik - poleg tiskanja ga lahko uporabimo še kot kopirni stroj (tako barvno kot črno-belo), optični bralnik in faks. Gre za razmeroma dobro opremljeno napravo, med priključki najdemo tako USB kot omrežni vmesnik, dodan ima samodejni podajalnik ter enoto za tisk na obe strani. Ta sicer praktično podvoji čas tiska, a je kljub temu dobrodošla izbira. Ločljivost tiskalnega dela je solidnih 1200 DPI. Tiskalnik je škatlaste oblike, v njegov predal lahko spravimo do 250 listov, kar je povsem tipično za te naprave. Natisnjeni listi se nalagajo na zadnji strani, kjer jih lahko ostane do 150. Spredaj imamo zaslon stanja in funkcijske tipke, med njimi tudi številčnico za faks.
Kyocerina dvojčka FS 3920 DN in FS 4020 DN se uvrščata v razred srednje zmogljivih črno-belih naprav, obljubljata visoke zmogljivosti v razmeroma kompaktni obliki in sta namenjena predvsem pisarniškim okoljem. Napravi sta tako po videzu kot po specifikacijah skoraj enaki. Obe sta zelo škatlaste oblike, kar je pravzaprav dobro, saj zasedata razmeroma malo prostora. Sicer nista ravno tihi, a že črka "N" v obeh imenih nakazuje na omrežni priključek, tako da ju brez težav namestimo stran od uporabnikov.
V Monitorju smo pred kratkim že uvedli nekaj novosti, ki se tičejo predvsem naše spletne strani. Omembe vredna je objava starejših člankov, ki so zdaj na voljo vsem uporabnikom, ne le registriranim. Druga novost je blog, kjer redni sodelavci objavljamo zapise, ki bi jih težko uvrstili v samo revijo. Splet je seveda hitrejši in bolj dinamičen medij, tako da lahko uredniška ekipa prek bloga hitreje komentira in opiše dogajanje v svetu računalništva, tako na tujem kot pri nas.
O robotih v Monitorju še nismo kaj dosti pisali, saj jih za domačo rabo skoraj ne najdemo, kljub napredni tehnologiji na tem področju. Na preizkus pa smo dobili spletno kamero, ki je pravzaprav mali robotek, ljubkovalno imenovan Rovio.
Mali, lahki prenosniki so postali že dokaj razširjeni. So namreč odličen način za dostop do spleta povsod, kjer lahko pridemo do brezžičnega omrežja. A uporabniki si želimo še več - tako so začeli izdelovalci v same prenosnike vgrajevati še modeme HSDPA za dostop do spleta povsod, kjer imamo dostop do mobilnega omrežja.
Digitalni aparati SLR so po ceni že pred časom postali povsem primerljivi s kompaktnimi aparati zgornjega kakovostnega razreda (predvsem takimi z velikim razponom goriščnic - zumom). Pentax se je že kar nekajkrat lahko pohvalil z najcenejšim aparatom DSLR na trgu, v zadnjem letu pa jih je nekaj konkurentov prehitelo. Z novim aparatom K-m se želijo spet zavihteti na prestol najugodnejšega aparata DSLR na trgu.
Canonovi digitalni aparati SLR srednjega ranga nekako z vsako drugo različico opazno napredujejo, vmes pa dobimo le manjše posodobitve. Tako je med modeloma Eos 20D in 30D zelo malo razlik, lani predstavljeni 40D pa je dodal kar nekaj novosti (zmogljivejše tipalo, sistem za živi predogled slike itd.). Po tej logiki je tokrat preizkušeni 50D le nadgraditev tega predhodnika. Po preizkusu lahko to trditev le potrdimo - čeprav je na papirju morda videti drugače.
Toshibin Satellite Pro A300 je na prvi pogled dolgočasno preprost prenosnik. Zunanjost je srebrno sive barve s preprostim napisom izdelovalca, enake barve je notranjost, le tipkovnica je črna. Nikjer ni odvečnih lučki in okraskov, prenosnik deluje skoraj minimalistično - videz kvarijo le reklamne nalepke na notranji strani. Ohišje je sicer zelo kakovostno, enako velja tudi za tipkovnico, ki se skoraj ne ugreza.
Pri Monitorju se, kot je v navadi pri večini medijev, za cene preizkušenih naprav vedno obračamo na uradne uvoznike. Tako naj bi dobili neko realno sliko o tem, koliko naj bi končni kupec plačal za napravo. V zadnjih nekaj letih pa smo tudi v Sloveniji priča izredno hitri rasti spletnih trgovin, ki so praviloma ugodnejše od klasičnih prodajaln. Tem trendom so nekoliko sledile tudi navadne trgovine, ki so začele ponujati vse več popustov, marsikdaj pa odprle tudi lastne spletne trgovine. Še korak naprej pa so spletni primerjalniki cen (o katerih smo v Monitorju že pisali), ki nam hitro in enostavno ponudijo pregled nad cenami v več spletnih trgovinah.
