Sony, ki je pod lastno blagovno znamko vstopil v svet fotoaparatov DSLR razmeroma pozno z modelom Alpha 100, je zelo hitro predstavil kar nekaj aparatov, najnovejša pa sta dvojčka Alpha 300 in preizkušena Alpha 350. Načeloma gre za enak aparat, le da ima slednji zmogljivejše tipalo (dobrih 14 milijonov pik namesto 10) in posledično počasnejše zaporedno zajemanje slik (dve sliki na sekundo namesto treh).
Pentax je pred kratkim predstavil zamenjavo za leto in pol stari aparat DSLR vstopnega razreda, model K100D. Naslednik se imenuje K200D in prinaša v nižji razred še enega močnega tekmeca. Ohišje na prvi pogled močno spominja na predhodnika, zanimivo pa je, da so se pri Pentaxu odločili obdržati zgornji zaslon; to je vsekakor pohvalno. Kakovostno aparat izstopa tudi po odpornosti proti vremenskim vplivom, to je najbolje zaščiteni aparat v svojem razredu. Je pa res, da bomo za popolno odpornost proti vodi in prahu potrebovali tudi ustrezne objektive, torej objektive razmeroma drage serije DA*.
Pred slabimi petimi leti je japonski fotografski gigant Canon poslal na trg prvi digitalni fotoaparat SLR, katerega cena je bila nižja od meje tisoč dolarjev. Šlo je za aparat EOS 300D, ki je postal prava uspešnica, uspeh pa so kasneje ponovili z modelom 350D. Temu je sledil 400D, ki se je tako kot predhodnika odlično prodajal. Po letu in pol pa smo dočakali njegovega naslednika, ki nosi oznako 450D in vstopa na bistveno drugačen trg kot njegov daljni predhodnik, 300D. Takrat je bil Canon tako rekoč brez konkurence, danes pa ima vsak izdelovalec vsaj enega konkurenta v tem razredu, če ne še več.
Canonov novi brizgalnik, model Pixma iP 2600, nadomešča starejši model iP 2500 na spodnjem delu cenovne in zmogljivostne lestvice. Namenjen je predvsem domačim uporabnikom, ki bi si želeli občasno natisniti nekaj fotografij oziroma drugih barvnih dokumentov.
Japonski Olympus v svetu aparatov DSLR izstopa predvsem po uporabi razmeroma majhnega tipala, katerega faktor povečave goriščnice je 2, sistem pa se imenuje sistem štirih tretjin. Prednost naj bi bila predvsem možnost manjših in lažjih ohišij in (še pomembneje) objektivov. Tako pridemo do najmanjšega aparata DSLR, ki je ta naslov podedoval od svojega predhodnika. Model je E-420, predhodnik pa E-410.
Majhni črno-beli laserski tiskalniki so v zadnjih nekaj letih pri domačih uporabnikih naredili velik korak naprej. Cenovno ugoden tisk in preprosta raba sta skupaj z vedno nižjimi cenami prepričala marsikaterega uporabnika. In prav v ta najnižji rang spada Samsungov novi ML-1640. Preprost namizni tiskalnik škatlaste oblike in majhnih mer (predvsem je med najnižjimi) je narejen iz povsem črne plastike.
Canonov novi črno-beli laserski tiskalnik, model LBP-3310, se na veliko hvali predvsem s hitrim tiskom prve strani, ki je pomemben zlasti pri krajših dokumentih. Na naših preizkusih se je pokazalo, da to vsekakor drži, saj se tiskalnik neverjetno hitro zbudi in začne tiskati. Prvo stran je izpisal že v šestih sekundah in prav vse datoteke, dolge le nekaj strani, natisne res hitro. Do nazivne hitrosti šestindvajset strani na minuto sicer po naših meritvah ne pride, izmerjenih dvaindvajset pa je kljub vsemu kar soliden dosežek.
Canonova serija fotoaparatov Powershot označuje kompaktne aparate, namenjene domačim, razmeroma nezahtevnim uporabnikom. Prav tak je model A580, ki se cenovno in zmogljivostno uvršča med spodnjo polovico aparatov. Gre pa za naslednika modela A560, od katerega se ne razlikuje kaj veliko.
Najdražji in najzmogljivejši mobilni telefoni premorejo toliko različnih funkcij, da se navadni uporabniki že težko znajdemo. Pa vendar že nekaj časa nismo naleteli na telefon, ki bi v enem aparatu ponujal možnost uporabe dveh kartic SIM, s tem pa tudi dveh ločenih telefonskih številk. A na Daljnem vzhodu so pripravljeni izdelati karkoli. K nam je tako prišel Matsunichi D620.
Poslovnega sveta in pisarn si ne moremo predstavljati brez tiskalnikov. Zaradi specifičnih zahtev, predvsem si želimo nizko ceno posameznega izpisa in velikih mesečnih zmogljivosti tiska, so to praviloma veliki laserski tiskalniki, s katerimi dela veliko uporabnikov. Včasih so imeli v podjetjih razmeroma malo takih tiskalnikov, danes pa so nizke cene že naredile svoje in ni nič nenavadnega, da najdemo v enem omrežju več deset ali celo sto tiskalnikov. Kako torej narediti in vzdrževati red med njimi?
