Tablični dvojec
Tablice so rahlo pozabljena kategorija, kjer z rednim trudom dominira Apple, v vstopnem razredu pa različni, manj znani kitajski proizvajalci. A obstaja tudi nekaj, kar je vmes.
Tablice so rahlo pozabljena kategorija, kjer z rednim trudom dominira Apple, v vstopnem razredu pa različni, manj znani kitajski proizvajalci. A obstaja tudi nekaj, kar je vmes.
Priznajmo si, računalnik (tablica, telefon) je brez povezave s spletom praktično neuporaben. Kljub temu domača omrežja včasih zapostavljamo – pri menjavi računalnika, še bolj pa z dodajanjem novih naprav, enostavno pozabimo na tisto utripajočo škatlico z antenami.
Tiskalniki so v splošni zavesti ključni del pisarniškega okolja. Že dlje časa imamo sicer občutek, da se potreba po tisku zmanjšuje, čeprav prodajne številke in izračuni analitikov tega niti ne potrjujejo. Resnici na ljubo se zmanjšuje v nekaterih določenih segmentih in regijah, a se zato kje drugje tudi veča.
Računalniški monitor je tako med domačimi kot med poslovnimi uporabniki pogosto med bolj zapostavljenimi deli opreme – pa čeprav ga gledamo pravzaprav neprestano.
Prej ali slej se zgodi vsakomur, četudi računalnik uporablja še tako skrbno in se izogiba nameščanju nepotrebne navlake. Pred upočasnitvijo niso varni niti uporabniki Linuxovih distribucij, čeprav po anekdotičnih zgodbah to traja dlje kot pri Windows. K sreči dandanes ni vedno potrebna jedrska rešitev (format in ponovna namestitev)
Domači računalniki običajno niso ravno glasni, a lahko to postanejo z leti. Hkrati pa si lahko že v začetku omislimo računalnik, ki bo čim tišji – če ne kar neslišen. To je še posebej smotrno, če bo našel svoje mesto v skupnih prostorih, denimo v manjši skupni pisarni ali celo dnevni sobi. V klasičnih pisarnah oziroma na delovnih mestih so te potrebe ponavadi obrobne, saj je tam več drugih virov hrupa in so računalniki tako med manj opaznimi.
Prodajne police prenosnikov so na prvi pogled natrpane z res presenetljivim številom modelov. A v resnici imajo proizvajalci le nekaj različnih modelov, pri katerih ponujajo različne kombinacije procesorjev, pogonov, pomnilnika, pogosto tudi ločeno z operacijskim sistemom Windows 10 (to je sicer bolj aktualno pri cenejših modelih) ali brez.
Fujifilm si je v zadnjih letih nabral krog zelo zvestih uporabnikov, saj ponujajo dokaj samosvoje aparate. Ena izmed takih serij so aparati X100, prvega med njimi so začeli prodajati leta 2011, zdaj pa so predstavili zadnjega v seriji petih modelov, imenovanega X100v. Posebnost vseh teh aparatov je v kombinaciji fiksnega objektiva (torej brez zuma) in velikega tipala – ta po diagonali meri enako kot tipala v večini brezzrcalnih fotoaparatih in DSLR.
Sonyjeva serija aparatov RX100 meri na zahtevne fotografe, ki potrebujejo kakovostni, fleksibilni aparat, ki gre tudi v malo večji žep. Pri tem je zanimivo, da je na voljo cela paleta generacij – v nekaterih trgovinah še vedno najdemo originalni model iz leta 2012, njegova cena je slabih 300 evrov. Naprodaj so vse vmesne številke, do vključno s tokrat preizkušenim modelom Mark 6. Aparati v tej seriji sicer niso povsem neposredna nadgradnja eden za drugega, saj so opremljeni tudi z različnimi objektivi, predvsem kar se tiče razponov goriščnic in zaslonk.
»Pet let in še vedno je živ!« bi lahko rekli. Apple ima v primerjavi z ostalimi proizvajalci pametnih telefonov izredno enostavno prodajno linijo in podobno enostaven izid novih telefonov. Zadnja leta predstavijo tri telefone na leto, modeli prejšnjih let pa ostajajo v prodaji, a se jim (sicer prepočasi, a vseeno se) nižajo cene. Do zdaj so že nekajkrat poskusili srečo tudi z nekoliko cenejšo alternativo – tokrat preizkušeni iPhone SE je že drugi telefon s to oznako.