Panasonic Lumix TZ70 predstavlja vrh ponudbe te znamke na področju žepnih aparatov z velikim zumom. Gre za aparat, ki želi v razmeroma kompaktnem ohišju ponuditi čim več, tako glede tehničnih specifikacij kot glede funkcij. To mu tudi dobro uspe.
Panasonicova oznaka za fotoaparate TZ pomeni »Traveller Zoom«. To so aparati, ki so dovolj kompaktni, da jih načeloma lahko pospravimo v žep, obenem pa ponujajo dovolj širok razpon goriščnic, da lahko z njimi fotografiramo res širok izbor prizorov. Novi model TZ57 se uvršča v zgornji del zmogljivostne lestvice.
Panasonicov novi Lumix SZ10 se uvršča bolj na vstopni del zmogljivostne lestvice, a tam ponuja presenetljivo veliko. Gre za razmeroma majhen žepni aparat s trdnim, kakovostnim ohišjem. Na trgu se resda najdejo tudi manjši in tanjši modeli. Tu iz ohišja malenkost štrli objektiv, k debelini nekaj doda tudi nagibni zaslon, ki ga lahko dvignemo navzgor (za zajem avtoportretov oziroma »selfijev«).
Sonyjevi kompaktni aparati iz serije RX so namenjeni najzahtevnejšim uporabnikom, kot žepne popotnike jih uporabljajo tudi profesionalni fotografi. Usmerjenost je zakoličil aparat RX100 pred nekaj leti. V tem času je bil deležen že kar nekaj nadgradenj, na preizkus je tako prišla njegova četrta inačica.
Sonyjev novi Cyber-shot HX90 je še en aparat v razredu t. i. popotnih zumov, aparatov, ki ponujajo širok razpon goriščnic v sorazmerno majhnem ohišju. Je najzmogljivejši med Sonyjevimi žepnimi modeli. Na videz je podoben zmogljivemu modelu RX100 (ravno v teh dneh smo preizkusili model RX100 Mk. 4), ohišje je kompaktno in deluje zelo trpežno.
Canon je svojo linijo aparatov DSLR v zadnjem času še nekoliko izpopolnil, tako da imajo uporabniki še kakšno izbiro več. V spodnjem razredu imamo tako kar tri modele, konkretno EOS 1200D, EOS 750D in sorodni EOS 760D. Tokrat smo preizkusili srednjega izmed njih, 750D. Namenjen je nekoliko zahtevnejšim domačim uporabnikom, tistim, ki bi si glede na povsem vstopne modele želeli nekoliko več.
Prejšnji mesec sem na teh straneh pisal o stanju industrije mobilnih telefonov, kjer se izdelovalci že dlje časa napadajo z vedno nižjimi cenami. To jih je večino pripeljalo do vse nižjih marž in vedno večjih finančnih oziroma poslovnih težav.
Pred kratkim smo preizkusili Intelov računalnik, ki je po velikosti primerljiv z večjimi ključki USB. Bil je zanimiv, a je imel tudi nekaj pomanjkljivosti. Očitno potencial take naprave vidijo tudi drugi. Preizkusili smo Lenovovo različico, imenovano IdeaCentre Stick 300.
Pred kratkim smo na spletni strani objavili novico o tem, da je podjetje HTC s stališča borze praktično ničvredno. Vse delnice podjetja so skupaj vredne manj, kot ima podjetje na zalogi denarja. Z drugimi besedami, podjetje bi moralo domala plačati nekomu, da ga odkupi. Seveda je to zelo posplošeno, a poanta je jasna – HTCju gre slabo in nihče ne verjame, da bo v kratkem kaj bolje. Po nekaterih ocenah bi se lahko iz rdečih številk izvlekel šele čez dve leti.
Programska oprema postaja z leti praviloma zajetnejša in s tem počasnejša. Do nedavna je veljalo enako tudi za operacijski sistem Windows.
