Pametni telefoni so v zadnjih letih izpodrinili veliko različnih naprav. V žepih ne nosimo več predvajalnikov glasbe, bodisi MP3 ali celo kasetarjev ali prenosnih predvajalnikov CD. V avtomobilih vse redkeje najdemo samostojne naprave GPS, še bolj poredko take, ki smo jih včasih nosili v hribe. Podobno velja tudi za naprave za fitnes – od ur GPS do merilnikov srčnega utripa ali korakov.
Pametni telefoni bolj ali manj nadomeščajo tudi namenske naprave GPS, tako avtomobilistične kot pohodne. Pri navigaciji se morda obnesejo malce slabše, predvsem nekoliko dlje iščejo signal in hitreje se zgodi, da ga izgubijo. Zato pa imajo boljši zaslon, tako po kakovosti matrike kot po natančnosti zaznavanja dotika. Imajo tudi povezavo v splet, prek katere lahko izboljšajo natančnost in hitrost navigacije, z njo lahko prenesejo tudi različne podatke (denimo delo na cesti, vreme, različne zanimivosti ob poti itd.).
Mobilne naprave so postale za marsikaterega uporabnika pomembnejše od klasičnih računalnikov. Večino dela še vedno opravimo na slednjih, a si marsikdo težje predstavlja dan brez pametnega telefona kot brez računalnika. Eden izmed razlogov za to so tudi poslovne oziroma pisarniške aplikacije, ki so bile sprva sicer še nekoliko okorne, v zadnjih letih pa so se krepko izboljšale.
V zgodovini človeštva ni še nikoli nastalo toliko fotografij in se posnelo toliko videa kot danes. Za to so seveda bolj ali manj krivi pametni telefoni, ki prebivajo v vse več žepih. So stalni spremljevalci, z njimi fotografiramo vse, kar se nam zdi količkaj zanimivo (pa četudi mnogokrat ni). iPhone se kot fotoaparat obnese odlično, vsekakor gre za enega izmed sposobnejših fototelefonov.
Ko smo se lotili priprav na članke, ki sestavljajo to posebno številko Monitorja, se je pri pametnih telefonih pokazala tudi potreba po članku o najboljših sistemskih aplikacijah. Teh je pri napravah Android malo morje – pri napravah iOS pa jih, seveda, praktično ni. Je pa zato kup pripomočkov, ki pomagajo pri vsakdanji rabi naprav.
Igre so eden najmočnejših adutov naprav iOS. Res veliko je dobrih in zastopanih je kup žanrov. Nekatere se na napravah, občutljivih za dotik, obnesejo bolje, druge nekoliko slabše, a izbira je resnično velika.
Že velikokrat smo pisali o tem, da se obljube o brezpapirnih pisarnah še malo niso izpolnile – prav nasprotno, po nekaterih podatkih tiskamo vedno več. Po drugi strani pa je danes vedno lažje preživeti povsem brez tiskalnika, zahteva le nekaj truda.
Omrežne naprave NAS so po našem mnenju eden koristnejših dodatkov, a marsikateri uporabnik sploh ne ve zanje. Opravljajo lahko preprosto vlogo zunanjega diska, omogočajo kasnejše razširitve in vsaj nekoliko zvišajo stopnjo varnosti podatkov. Še bolj koristne so kot osrednje skladišče za domače omrežje, torej kot nekakšen domači strežnik, ki poleg strežbe datotek opravlja še kakšno drugo nalogo. Sem sodi deljenje tiskalnikov in zunanjih diskov, delovanje kot večpredstavni strežnik prek DLNA, iTunes ali Plex, postavitev preproste spletne strani (recimo Wordpress), možnost delovanja kot strežnik VPN itd.
Kljub navalu tablic in pametnih telefonov so prenosniki za veliko večino uporabnikov glavni vlečni konji v digitalnem svetu. V večjih podjetjih sicer kraljujejo namizni računalniki, katerih največja prednost je glede na prenosnike daljša življenjska doba. To izhaja predvsem iz njihove modularnosti, zaradi katere je popravilo oziroma menjava posameznih komponent bistveno enostavnejša. Obenem lahko računalnik z leti počasi tudi nadgrajujemo (dodamo pomnilnik, hitrejši pogon itd.).
V zadnjih nekaj letih nas tekma dolgih goriščnic oziroma čim večjega razpona zuma nekoliko spominja na nekdanjo tekmo v megapikslih. Pri teh so proizvajalci končno nekako odnehali, delno tudi zato, ker so že vsi aparati prišli do vrtoglavih ločljivosti. No, pri zumih tudi gremo v to smer – novi prvak v tej tekmi je Nikonov Coolpix P900, ki ima kar 83-kratni zum.
