V zadnjem delu triptiha o zgodovini telenaprav si bomo ogledali rojstvo in razvoj televizije, pri čemer je pomemben tudi prispevek Slovencev. Obenem se pregled sklada z nedavnim jubilejem – 90. obletnico prve demonstracije delujoče televizijske naprave.
Predati sodoben fotoaparat nekomu, ki se navdušuje nad zgodovinskim tehničnim razvojem izpred sto let, je tako, kot bi jamskemu človeku predali sodoben avtomobil – ne ravno pametno početje. A po desetletju ali dveh vsakodnevnega bombardiranja z novimi tehničnimi izdelki je v nas, ki smo rojeni v socializmu in smo še vedno precej skeptični, če v trgovini zagledamo kaj več kot eno sorto toaletnega papirja, dozorelo spoznanje, da tudi široka izbira ni ravno blaginja. Zato tole ne bo običajen preizkus, temveč srečanje fotografskega metuzalema s sodobnostjo.
Izum električnega telegrafa je tlakoval pot bliskovitemu razvoju električnih telekomunikacijskih naprav v drugi polovici 19. stoletja. Tako je na napravah za električni prenos zvoka na daljavo delovalo celo morje bolj ali manj uspešnih izumiteljev in te naprave izboljševalo.
Ena poglavitnih težav s sodobnimi elektronskimi napravami je ta, da potrebujejo napajanje, to pa potegne za seboj celo vrsto bolj ali še bolj prepletenih kablov. Nekateri se trudijo in kable umetelno spletajo, a večina na koncu podleže stihiji. Nekateri pa raje kombinirajo razne naprave, da bi zmanjšali preplet kablov ali pa naprave namestili tam, kjer jih uporabniki potrebujejo.
Današnje sodobne elektronske komunikacije so povečini novejšega datuma, še najstarejša – elektronska pošta in mobilni telefon – imata le dobrih štirideset let. A njuni predniki so precej starejši. Tokrat si bomo ogledali zgodovino nekaterih tehnologij, ki so nedolgo tega vladale svetu ali vsaj informacijskemu delu sveta.
Pred dobrim desetletjem je Google ob koncu leta prvič pripravil Zeitgeist, letni pregled najbolj priljubljenih iskalnih pojmov, pri čemer se je osredotočal na različne fenomene, ki so iskanje pognali v višave. Podobno danes počnejo tudi pornografske spletne strani.
Tehnologija pride v zrela leta, ko jo praviloma menjate šele takrat, ko dokončno odpove ali pa je popravilo dražje od nove. Praviloma po kakem desetletju, tako kot pralni stroj, hladilnik ali sesalec. In tudi računalniki počasi prehajajo v zrelo dobo, saj tudi več let stari še vedno spodobno delujejo. Če pa jim zamenjate drobovje in namesto vrtečega diska vgradite SSD ter malo povečate pomnilnik, bo računalnik dober še za nekaj let. In moškim v zrelih letih tak počasnejši ritem pride kar prav, saj na računalnike gledamo kot na ljube hlače. Četudi je tu ali tam kaka luknja, nam je tista krpa blaga prirasla k srcu (oziroma k drugemu delu telesa). A tudi najhitrejše računalnike počasi preobložimo s slikami, glasbo in filmi, da je odhod v trgovino neizbežen.
Uber je v zadnjih letih postal prototip moderne delitvene ekonomije (angl. sharing economy).
V preteklem stoletju je televizija, tako kot desetletja prej radio, v naša domača življenja vnesla precej sprememb. A če smo si želeli ogledati atraktivne vsebine, smo morali program spremljati v živo. Ob predvajanju bolj priljubljenih oddaj, kot je bila v šestdesetih nadaljevanka Mestece Peyton, so mestne ulice kar opustele.
Preskok v novo leto kar kliče po letni bilanci in božično/novoletno zbiranje zamisli za darila je primeren trenutek, da se ozremo na leto, ki se poslavlja, in se zamislimo nad stvarmi in idejami, ki jih je človeška inteligenca pridelala v njem.
