Različni pomnilniki v računalniku so bodisi hitri bodisi obstojni, vsi pa so precej dragi. Spremembe pričakujemo od novih tehnologij, ki bodo pomnilnik napravile manj kompleksen, zaradi česar bo hitrejši, cenejši in obstojnejši. In morda se bodo računalniki prihodnosti končno vključili v hipu, ne da bi se zaganjali in nalagali. Čas bi že bil.
Konec avgusta je Google izdal novo različico svojega operacijskega sistema za pametne telefone Android 7, ki jo je poimenoval Nougat. Čeprav smo prvo predogledno inačico za razvijalce dobili že marca, je novosti v končni različici dovolj, da si zaslužijo pregled in posebno omembo.
Strojno učenje je z rastjo količine podatkov, ki bi jih bilo koristno analizirati, in čedalje zmogljivejšimi računalniškimi sistemi z miz raziskovalnih inštitutov prispelo v gospodarstvo. Pri tem mu obilno pomagajo tehnološki velikani, ki so pripravili vrsto bolj in manj specializiranih orodij za različne uporabe pridobitev strojnega učenja. Google Natural Language API je namenjen analizi naravnega besedila.
Povezava z internetom je vsaj v razvitem delu svetu postala samoumevna ne glede na kraj. Če pa želimo kdaj resneje potovati po vesolju, bomo internetno povezavo potrebovali tudi tam.
Avstralci so ugotovili, da GPS tam doli stalno laže za poldrugi meter, zato bodo svoj kontinent premaknili za dva metra, da bodo vsaj leta 2020 na pravem mestu. Do tedaj bodo poiskali trajnejšo rešitev, dodajajo, ker nenehno premikanje res ne vodi nikamor.
V Las Vegasu že od leta 1993 vsako leto priredijo eno največjih hekerskih konferenc na svetu. Letošnji Defcon, ki je potekal od 4. do 7. avgusta, je vnovič postregel s prikazom najrazličnejših atraktivnih možnosti, kako vdreti v računalniške sisteme ali jih drugače prelisičiti. Varni niso niti pametni avtomobili, letališča in domači termostati.
Ko je Prešeren leta 1844 napisal Zdravljico, ni mogel vedeti, ali jo bo sploh lahko priobčil svetu. Odobriti jo je moral cenzor, zato je kar sam izločil tretjo kitico, četrto pa mu je prečrtal Miklošič. Ker pesnik pohabljene pesmi ni maral izdati, je v celoti izšla šele po marčni revoluciji. Če bi jo napisal danes, bi jo lahko takoj objavil po internetu, kjer bi jo lahko prebral kdorkoli. Ali pa nihče, če bi tako hoteli bogovi.
Izdelovalci električnih avtomobilov nam dopovedujejo, da je prihodnost avtomobilov samovozeča in električna. Zagotovo bo samovozeča, da pa bo lahko električna, bo morala najprej postati litijeva. Množična uporaba električnih avtomobilov bo terjala večjo proizvodnjo litij-ionskih baterij, kar ni zastonj in brez vpliva na okolje. Litij namreč v baterijah potrebuje strupene pomočnike, in to ne malo.
Odkar vemo za brezsramno prisluškovanje vsem in vsakomur v spletu, so novo pomlad ugledale aplikacije za šifrirano komuniciranje. Izdelek izpod slovenskih prstov je Biocoded, ki združuje paleto funkcij, enostavno rabo in varnost.
Vdori, napake in okvare se dogajajo, a neodgovorno bi bilo razmišljati, da proti temu ne moremo nič. Marsikaj lahko storimo, da tveganja zmanjšamo. Dobre prakse segajo od strojnega do programskega vidika. Da bi nam računalnik čim zanesljiveje služil in nam povzročal čim manj sivih las, ga moramo vzdrževati in primerno negovati. Skrbeti moramo za posodobitve, sprotno zaščito, nadzor internetnega prometa in, ne nazadnje, tudi prezračenost. Varnostne kopije pa so seveda samoumevna preventiva.
