Že dolgo vemo, da so pametni telefoni v resnici računalniki v malem. Kaj pa, če bi jih lahko zares uporabljali kot pravi računalnik? Nazadnje je v tej smeri poskušal Microsoft, pa mu ni uspelo. Bo uspelo Samsungu?
Leto in pol bo tega, kar smo preizkusili takrat nič manj kot revolucionarno rešitev takratnega Simobila – storitev, ki ponudi »stacionarni« internet kar po zraku, prek omrežja LTE. Isto podjetje zdaj pod novim imenom »po zraku« ponuja tudi televizijo.
Že v prejšnji številki smo predstavili najnovejšo Samsungovo Galaksijo, model S8, in bili nad njo navdušeni. Res pa je, da smo jo takrat imeli v rokah le kakšen dan, to pa včasih ni dovolj, da bi se pri uporabi pokazale tudi morebitne težave. Tokratni preizkus večjega modela, S8+, lahko torej vzamete tudi kot nekakšen »drugi pogled« na to korejsko dvojico, ki se med seboj razlikuje le po velikosti. S8 ima namreč 5,8-palčni zaslon, model S8+ pa 6,2-palčnega.
Huawei je v zadnjih letih zelo veliko vložil v proizvodnjo mobilnih telefonov, tako tehnološko kot marketinško. Rezultat ni izostal, trenutno so tretji izdelovalec telefonov na svetu, za Samsungom in Applom, v svetu Androida so torej na drugem mestu. Zagotovo so do uspeha prišli tudi z vlaganjem v razvoj (in marketing) vrhunskih telefonov, torej modelov, ki se morda res ne prodajajo tako dobro kot cenejši, a zvišujejo prepoznavnost blagovne znamke. Govorimo o modelih Huawei P7, P8, P9 in letošnjem P10. Slednjega smo že preizkusili, tokrat smo imeli v rokah njegovo večjo različico, model P10 Plus.
Pionir navidezne resničnosti je podjetje Oculus, vsaj tako je že kar nekaj let razvidno iz novinarskih prispevkov o tej tematiki. Toda to je teorija, v praksi pa je pravi pionir Samsung, ki je lani svojim telefonom Galaxy S7 priložil očala Gear VR.
Navajeni smo že, da se v mobilni telefoniji cene nižajo, kadar se ne nižajo, pa se vsaj ugodnosti večajo. Več minut, več gigabajtov, več točk. In vedno več ponudnikov mobilne telefonije, takih in drugačnih.
Osvežimo spomin: telefone Honor v resnici izdeluje Huawei – to so Huaweievi telefoni, le prodajajo jih brez omembe tega kitajskega velikana. Za marsikoga čudna odločitev, a tako je.
Trg telefonov je danes zasičen, izdelovalci nas skorajda posiljujejo z njimi, prodajajo jih tako operaterji kot veleblagovnice. Kako v taki gneči priti do kupca? Z »diferenciacijo«, kot se reče, torej s tem, da si nekoliko drugačen. Asus, ki sicer ne sodi med nekaj največjih izdelovalcev telefonov na svetu, se je tega lotil z več modeli aktualnih telefonov Zenfone 3, ki kupce nagovarjajo vsak na svoj način. V prejšnjem Monitorju smo preizkusili dva taka modela, tokrat imamo še tretjega, model Max. Pri čemer Max (najverjetneje) označuje »maksimalno« baterijo.
Drugi član družine U je telefon Play, ki ima z večjim Deluxom skupno le zunanjo podobo. Tudi Play je namreč na zadnji strani ukrivljen/izbočen, nekoliko debelejši in svetleč (steklen). Model, ki smo ga dobili na test, je bil modre barve, ki je zares izstopala in je bila prav všečna, čeprav so se tudi na njej hitro nabrali prstni odtisi.
Model U Ultra je HTCjev poskus, da bi naredili nekaj novega in drugačnega, medtem ko čakamo na novo izvedenko njihovega vrhunskega telefona, HTC 11. Videti je, da so vanj »zmetali« nekaj novosti in zanimivih zamisli, ki se včasih tudi niso najbolje izšle, vse skupaj pa so zabelili z zelo visoko ceno, ki je celo višja od cene doslej vrhunskega modela HTC 10.
