Že kar nekaj časa (let) je, kar mi je kolega namignil, da ima poslovno zamisel – uporabniki naj bi lahko s pametnim telefonom natančno ugotovili, kam so založili ključe. Zagotovil sem mu, da z današnjimi tehnologijami, ki jih premorejo telefoni, to ni mogoče. Nekdo drug se s to razlago očitno ni zadovoljil in nastal je – Chipolo.
O programu za nadzor na daljavo ISL Light v Monitorju redno pišemo, navsezadnje gre za izdelek slovenskega podjetja, pa še zelo dober za povrh. Tokrat smo preizkusili različico 3.0, ki nadgrajuje že dano možnost nadzora na daljavo nad pametnimi telefoni z Androidom.
Prenosni diski so, kljub vzponu »oblaka« in omrežnih diskov NAS, še vedno najvarnejši način izdelave varnostnih kopij. In ker jih je na trgu zares veliko, nekateri poskušajo z modeli, ki zmorejo še kaj več, kot biti le »neumen disk«.
Navajeni smo že, da beremo o vsakovrstnih napravah, ki jih je mogoče po novem povezati v splet. Od tistih, kjer je to dejansko smiselno, smo tokrat preizkusili – termostat za centralno kurjavo.
Če smo bili nad kartonasto »Googlovo« napravico na levi strani navdušeni, bi morali biti nad resnim izdelkom, kot je Samsung Gear VR, še veliko bolj. Toda menimo, da morajo zanj veljati strožja merila.
Tajvanski Asus, ki je nekoč nastal in se profiliral kot podjetje, ki zna svoje znanje izdelave strojnih PC komponent za eminentne (ameriške) blagovne znamke prodati tudi pod svojim imenom, je močan tudi na mobilnem področju. Spomnimo se njihove tablice Nexus 7, ki so jo naredili za Google, pa bo vse jasno.
Minili so časi, ko so po elektronski pošti letele množice bolj ali manj duhovitih fotografij in filmčkov, danes se za to uporablja Facebook ali pa Youtube. Kaj pa, če želimo vsebino deliti tudi s tistimi, ki Facebooka ne uporabljajo? Zajamemo jo z zaslona in pošljemo zaslonski posnetek. Še bolje, povezavo do tega posnetka!
Programov za izdelovanje varnostnih kopij je veliko, pa vendar se tega nujnega varnostnega koraka večina uporabnikov nikoli ne loti. Veliko rešitev je namreč zapletenih ali pa dragih. Ali pa oboje. Preizkusili smo izdelek, ki ni nič od tega.
Izdelovalci zaslonov že nekaj časa eksperimentirajo z ukrivljenostjo. Spomnimo se najprej poskusov LGja, nato pa še Samsunga, ko sta predstavila telefone, ki so bili ukrivljeni po navpični oz. vodoravni osi. In, seveda, oglejmo si današnje vrhunske televizorje, ki so ukrivljeni že skoraj vsi po vrsti. Toda pri telefonih se je izkazalo, da pravega razloga za ukrivljenost ni. Navsezadnje ukrivljen telefon slabše sede v žep, ko leži na mizi, pa nanj ne moremo tipkati, saj se prevrača.
Da, če bi radi delali, »ustvarjali« podatke in jih ne le uporabljali, potem potrebujemo računalnik. Tablice, telefoni in podobne prenosne igrače, ki obvladujejo računalniško sedanjost, ne bodo dovolj. Lahko pa si omislimo kompromis – računalnik, ki je skoraj tako tanek kot tablica. Ultra tanek prenosnik.
