V življenju si včasih vroče zaželimo, da bi lahko za trenutek postali kdo drug. Z drugimi lastnostmi in novimi spretnostmi. Chuck Norris, recimo. Pa žal ne gre. Take meje pa se da zlahka prestopiti v svetu programske opreme oziroma operacijskih sistemov, in to z emulatorji. Gre za programsko opremo, redko tudi strojno, ki gostiteljskemu sistemu omogoča poganjanje aplikacij za gostujoči sistem.
Ko govorimo o pametnih telefonih, je skoraj vedno v ospredju njihova zmogljivost. Kaj vse zmorejo hkrati in kako veliko množico pik jim uspe spraviti na zaslon. Med nami pa so tudi ljudje, ki potrebujejo ravno nasprotno. Govorimo o starejših, slabovidnih, bolnikih s parkinsonovo boleznijo, tresavico in z drugimi boleznimi, torej posameznikih, ki se v običajnih uporabniških vmesnikih le stežka znajdejo. Kar na koncu vodi v odpor do uporabe modernih tehnologij, kar je – upam, da se strinjamo – docela narobe.
So električni skiroji le modna muha, ki je povrhu vsega še nevarna, ali resno prevozno sredstvo, ki se bo prijelo?
Naša civilizacija ubira čudna pota. Potem ko smo v zadnjem stoletju avtomobile izpopolnili do te mere, da so malone premikajoča se stanovanja z vsem udobjem in varnostjo, nas trendi zadnja leta silijo nazaj na dve nestabilni kolesi, dež in sneg ter v izpostavljenost zlomom in odrgninam. Da, pogosto se vse skupaj konča s tistim najhujšim. Zdaj so hit z elektriko gnani skiroji. Fino. Ali pa tudi ne.
GDPR oziroma splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je bila lani tema »par excellence«. Še huje, konec maja, ko je začela veljati, smo imeli občutek, kot da nam politiki pripirajo internet. Nadaljevanje zgodbe je bilo precej manj razburljivo, dobro leto kasneje pa je morda pravi trenutek, da pogledamo, kakšne so posledice. Dobre in slabe.
