Ko sem privolil v ta zapis, se nisem zavedal, da je moje pisanje po nekaj letih posta postalo tako zarjavelo. Nikakor se nisem mogel spraviti k delu. Pospravil sem kuhinjo, odstranil plevel med tlakovci, pometel tla, zamenjal žarnice ... Vse, da mi ni bilo treba pisati. In ko sem naposled vendarle začel, besede niso in niso hotele steči. Morda samo nisem v formi. Morda pa so štiri leta službovanja pri Mozilli pustile posledice na mojih sposobnostih izražanja.
Naj mi sir Tim Berners-Lee oprosti, če bom v naslednjem stavku preveč drzen. Leto 2010 je bilo za razvoj spleta drugo najpomembnejše doslej. Ne spomnim se namreč, da bi se v dvajsetih letih, odkar je angleški inženir obelodanil genialno idejo o hiperpovezavah, v obdobju enega koledarskega leta v spletu odvijale tako korenite spremembe kot letos.
Prvi Applov ultra tanki prenosnik, MacBook Air, je bil pred leti med "geeki" zaradi podhranjenosti deležen nemalo zavijanja z očmi. Označen je bil kot zelo dobra vaja v oblikovanju in nič več. Časi se spreminjajo, želje in potrebe pa tudi, zato letošnji Air vsekakor sodi nekaj stopničk više.
Kar priznajmo: ko se odločamo za nakup računalnika, navadno najprej primerjamo merljive tehnične podrobnosti strojne opreme različnih modelov, ki smo jih uvrstili v ožji izbor. Tudi pri iskanju spletnega brskalnika ali kakšne druge programske opreme z veseljem preverimo rezultate primerjalnih preskusov SunSpider ali V8, da bi svoje delo opravili kar najhitreje. Ko bi le bila izbira najhitrejšega računalnika tako preprosta ...
Microsoft v zadnjem času doživlja poraz za porazom. V drugem četrtletju letošnjega leta je operacijski sistem Windows Mobile poganjal le še 5 odstotkov prodanih pametnih telefonov, medtem ko odprtokodni Android dosega 17-odstotni tržni delež in je najhitreje rastoči operacijski sistem v tem segmentu. Internet Explorer po zadnjih raziskavah uporablja manj kot polovica uporabnikov spleta, kar pomeni dokončno zmago odprtih spletnih standardov. In da bo mera polna - Apple je po tržni kapitalizaciji prerasel Microsoft.
Apple je z iPhonom nedvomno korenito pretresel trg pametnih telefonov, tako zaradi genialnih zamisli pri razvoju strojne in programske opreme kot tudi zaradi spornega zaprtega ekosistema programske opreme, nad katerim ima popoln nadzor zgolj to podjetje. Vso programsko opremo neodvisnih razvijalcev namreč pred prihodom v prodajalno App Store preverijo Applovi inženirji, saj mora ustrezati natančno določenim pravilom.
Steve Jobs je verjetno najsrečnejši človek na svetu, ko v osrednjem nagovoru na Applovi razvijalski konferenci ali ob kakem podobno slovesnem dogodku potegne iz žepa najnovejšo izvedbo nesporno najbolj razvpitega mobilnega telefona iPhone. Ves svet namreč čaka, ali bo pokazal najboljši telefon doslej. Podobno je bilo tudi junija letos na zadnjem WWDC. Samo nasmeh je bil bolj grenak.
Prvič, pametni telefoni postajajo zanimivi za vsakogar in ne več samo za zahtevne poslovneže, kot je veljalo včasih. In drugič, pametni telefoni so danes v resnici le tisti, ki jih izdeluje Apple (iPhone), in tisti, ki jih poganja Googlov Android. Vsi drugi jim v resnici ne sežejo do kolen, čeprav po prodajnih številkah še vedno vodi Symbian (z Nokio), je zelo visoko še Blackberry in še vedno je na voljo nekakšen Windows Mobile. Če iščete pravi "ročni računalnik", se torej odločajte med Applom in Googlom.
Čas revolucije med "pravimi" računalniki očitno še ni nastopil, zato smo vzeli pod drobnogled zgolj rahlo posodobljenega iMaca, nekoč Applovega paradnega konja, a le dokler je bila del imena podjetja še beseda Computer.
S Twitterjem je tako kot po komarjevem piku; srbi, srbi, srbi in čim bolj se praskaš, tem bolj srbi. Projekt, ki se ga bodo vlagatelji izogibali v velikem loku torej. Bi rekli nevedneži. Kajti vsakdo, ki ga je pičil komar, dobro ve, da praskanje tako dobro dene, da je nemogoče odnehati. In to je razlog, zakaj so ustanovitelji Twitterja v manj kot treh letih pritegnili blizu 60 milijonov ameriški dolarjev kapitala.
