Veseli december je čas, ko … ko je nemogoče dobiti kogarkoli, da bi postoril karkoli. Ker, saj veste, je pač veseli december, vsi bi imeli vse še pred prazniki. Vsaj tako pravi urbana legenda. V resnici pa je vse le izgovor.
Kako smo v dobrih desetih letih prišli do tega, da svetu, in to ne le digitalnemu, vlada peščica res gromozanskih podjetij, ki se jih bojijo celo države?
Starejši med našimi bralci se bodo morda spomnili enega izmed uvodnikov, ko sem se pohvalil, da na računalniku ne uporabljam protivirusnika, in sem po tej samohvali prav kmalu staknil – virus. Tudi na telefonih z Androidom ga ne uporabljam in, da, tudi tu sem ga pravkar staknil. Vprašanje pa je, ali bi mi tokrat protivirusnik sploh pomagal.
Električne avtomobile poznamo že dolgo, tudi na lokalnih, slovenskih cestah jih je zadnja leta kar nekaj, vendar pa šele zdaj prihajajo časi, ko se bo boj za to tržišče zares razplamtel.
Ste že kdaj komunicirali z nekom, ki vas je poskušal spletno pretentati? Za potrebe tokratnega Monitorja sem se v tej smeri potrudil tudi jaz. In moram reči, da mi ni žal, prav pošteno sem se zabaval.
Nekako smo se že navadili, da so Združene države Amerike največja, najbogatejša in najuspešnejša (no, kakor kje) država na svetu. Uporabljamo njihov internet, njihov GPS, njihove osebne računalnike, njihove polprevodnike in seveda – njihova tehnološka podjetja. Imamo, Evropejci, sploh kaj svojega?
Se še spomnite letošnjega začetka leta ali, še bolje, konca prejšnjega? Ko je kazalo, da bomo z različnimi »kojni« vsi obogateli ... Nekateri so res, nekateri s(m)o modrovali, da je vse skupaj balon, ki se bo ravnokar razpočil, večina pa se jih je opekla. Kajti balon je res počil.
Da, ta uvodnik pišem zadnji dan pred uvedbo zloglasne evropske uredbe GDPR, ki, če sodim po množici »soglasnih« sporočil, ki se nabirajo v mojem poštnem predalu, grozi, da bo v celoti ustavila digitalni poslovni svet. No, če nič drugega, je za trenutek ustavila poštne strežnike.
Vse, kar zadnje čase beremo o Facebooku, vsa Zuckerbergova opravičevanja, vsi »popravki«, ki jih obljublja, vse to je dimna zavesa. Kajti vse to, o čemer poslušamo, je v resnici del Facebookovega poslovnega modela, vse to je del tega, kar Facebook je. Pa vendar, ali je mogoče, da se jim kdaj kaj zalomi enostavno zato, ker so preveliki? Ker so nerodni? Ker ne zmorejo upravljati milijard uporabnikov in stotin držav z njimi lastnimi predpisi in posebnostmi? Varnostna/finančna vrzel, ki smo jo februarja in marcu odkrili, preizkusili in tudi zaprli pri Monitorju, kaže natančno na to.
Živimo v časih optičnih povezav, ki tudi domačim uporabnikom omogočajo hitrosti okoli 100 Mb/s in skorajda enako hitre mobilne povezave LTE. In vendar (nas) še vedno veliko živi na območju sivih lis, kjer smo obsojeni na internet, kot ga zmore že desetletja stara telefonska bakrena parica. Tudi v središču glavnega mesta. Nova tehnologija obljublja, da bo te sive lise odpravila.
