Facebook, spletna stran, ki združuje mlade in vse bolj tudi "stare", je v osmih letih postala svetovni fenomen. Ljudje kar derejo nanjo (900 milijonov aktivnih uporabnikov!), vlagatelji jo že dolgo ocenjujejo v milijardah dolarjev, danes pa kaže, da je na borzi doživela polom. Kaj je narobe?
O domovini, slovenstvu, nacionalnem interesu in nacionalnem ponosu je bilo v Sloveniji v zadnjih letih že zelo veliko napisanega. Je mogoče kaj od tovrstnih debat prenesti tudi na tematike, ki jih pokriva Monitor? Nekateri menijo, da je mogoče.
Pred nekaj leti smo v Monitorju prvič objavili članek o tem, "kaj uporabljamo", in v njem opisali programsko in strojno opremo, ki jo na svojih osebnih računalnikih uporabljamo uredniki in soustvarjalci revije, ki jo držite v rokah. Odziv je bil zelo spodbuden, bralci pa so med branjem nemara dobili kakšno zamisel, ki jim je kasneje prišla prav. Tokrat osnovno idejo nadgrajujemo - kaj je v naših telefonih in tablicah?
Že kar urbana legenda je, da se Google malone utaplja v denarju (zadnje čase je pri tem še hujši Apple, a pustimo zdaj to). Pa vendar, ali je komu jasno, od kod mu ves ta denar??
Internet je postal nekaj samoumevnega, tako rekoč infrastruktura, ki jo enostavno moramo imeti. Vsi, ne samo "računalnikarji". Kdaj se je to pravzaprav zgodilo? Verjetno takrat, ko se je vzpostavila kritična masa storitev, ki jih uporabljamo - komunikacija, druženje, nakupovanje in, verjetno še najbolj, iskanje informacij.
V časih, ko so računalniki doma že davno udomačeni in nas ima vse več doma tudi tablice in/ali pametne telefone, je zamisel, da bi v omrežje povezali kar čim več drugih elektronskih napravic, vse prej kot nova. Tokrat smo si omislili tako elektronsko varuško, t. i. "babyfon".
Združljivost za nazaj je postala mantra izdelovalcev strojne in programske opreme tam nekje okoli prvega računalnika IBM PC in operacijskega sistema MS DOS. Povzročila je nesluteno eksplozijo osebnega računalništva, danes pa se kaže kot cokla, ki jo bo enostavno nujno preskočiti.
Nekako normalno se zdi, da bi televizor v domačem okolju nekoč prevzel vlogo ključne naprave, na katero bi priklapljali vse, kar zna oddajati, predvajati ali sprejemati video in zvočni signal. O tem beremo in pišemo že dolgo. Vprašanje je le, ali bodo pri tem zmagali izdelovalci s pametnimi televizorji ali ponudniki televizije s "pametnimi nadgradnjami".
Piratizirati, namreč, si "z neta" pretakati glasbo, filme in, da, še vedno tudi programsko opremo. Zakoni večinoma pravijo, da ne, vendar se v zadnjem času v svetu pojavlja tudi zakonodaja, ki pravi drugače.
Včasih so bili osebni računalniki in strežniki približno tako zanesljivi, kot so danes "pametni" telefoni oz. telefoni z operacijskim sistemom Android. Vsake toliko je kaj crknilo, vsake toliko je kaj nehalo delovati. Ampak vnovični zagon je vedno pomagal ...
