Se še spomnite, kako je leta 1996 nastal SiOL? Skorajda kot nekakšen divji izrastek starega in okostenelega Telekoma je, z njegovo finančno močjo in vsakršno potuho, popolnoma spremenil komunikacijsko (infra)strukturo v naši deželi. Pravila si je velikokrat krojil sam, toda priznati je treba, da je bilo podjetje vedno v tehnološkem ospredju, da ne rečem, v špici. Nič več. SiOL kot pojem tehnične odličnosti umira.
Prav vsi ročni računalniki in pametni telefoni se razumejo z Outlookom in/ali strežnikom Exchange, vendar zelo redki podpirajo tudi sinhronizacijo javnih imenikov (Public folders), ki jih je v podjetjih ponavadi kar nekaj. Pomaga Folder mirror, majhen programček, ki si ga namestimo v računalnik.
Svet gre k vragu, pravijo. CO2 nas zapira v toplo gredo, ta povzroča orkane in poplave, vodostaji rek se bodo znižali. Reke, podtalnica in sploh zemlja pa so tako ali tako onesnažene, kolikor se le da. Nekaj je treba narediti. Magična beseda, ki se svetlika na koncu predora, je - "zeleno!".
Kar nekako neopazno je šla mimo nas novica o tem, da je v začetku februarja kakšna milijarda ljudi skorajda ostala brez interneta in da so bile telefonske zveze iz tujine z njimi skorajda popolnoma pretrgane. Vse zaradi dveh pretrganih optičnih podvodnih kablov. Pravzaprav so o tem bolj poročali poslovni mediji kot resno računalniški in to pravzaprav nakazuje, da so računalniške komunikacije danes vse prej kot le "računalniške".
Monitor se že od skorajda svojih prvih številk pred 17 leti drži primerjalnih preizkusov, s katerimi skuša bralcem natančno predstaviti izbrano tehnologijo, hkrati pa jim pomagati pri odločitvi o nakupu konkretnega izdelka te tehnologije. V vseh teh letih smo imeli pod rokami bolj ali manj vse, kar vsaj približno diši po računalništvu, od diskovnih krmilnikov do televizorjev LCD. In kar nekaj tehnologij in kategorij izdelkov je v tem času enostavno izumrlo.
Moram priznati, da je kolega na levi strani svoj pogled zelo dobro utemeljil. Res je, dokler nimamo ravno 50-palčnih televizorjev, HDTV verjetno nima očitnih prednosti pred najbolj kakovostnim podatkovnim tokom SDTV. Vendar - ali ni želja vsakega tehnofila, da bi tako velik televizor tudi imel? No, seveda bi bilo treba marsikaj pred tem kupiti tudi večjo dnevno sobo, toda pustimo zdaj to.
Dokaj podrobno smo o naših težavah s HDV, tudi strojnih, pisali v članku Kako je nastajal Monitor TV HD v septembrski številki.
Leto je naokrog, minilo je, kot bi mignil. No, pravzaprav bo "naokrog" 14 dni po objavi tega uvodnika, saj smo se potrudili iziti še pred finalom tokratnih decembrskih praznikov. Skratka, čas za rekapitulacijo, povzetek računalniškega dogajanja v letošnjem letu. Kaj nas je pri Monitorju najbolj motiviralo, o čem smo pisali in o čem se je v svetu IT najbolj govorilo.
Vaše pripombe gotovo držijo, se pa v članku nisem želel spuščati v podrobnosti, saj je načinov, kako državljane "prisiliti" v e-poslovanje, več. Vsekakor je povečanje dostopnosti digitalnega potrdila nujno za popularizacijo e-uprave. Zloženke pridejo potem. Dalje, četudi je Sigenca zastonj, je za popolno uporabo treba vendarle plačati še varni poštni predal, to pa kaže, da je želja po zaslužku vendarle močnejša od želje po širitvi mreže uporabnikov. Pošta Slovenije je 100 % državno podjetje.
V resnici smo o prav posebnem pekaču pisali ravno nekaj številk nazaj. Gre za enoto izdelovalca Pioneer, ki podpira tudi pisanje na blu-ray (25 GB) plošče, seveda pa podpira pisanje tudi na starejše nosilce DVD in CD. Le cena - okrog 400 evrov - ni ravno za vsak žep.
