Najmočnejši večnamenski Epson, CX6600, temelji na štiribarvnem modelu C86. To pomeni, da ima ločene barvilne kartuše s suspenzijskim barvilom, ki so razmeroma velike in zmogljive, čeprav je ob nakupu priložena "polprazna" črna kartuša.
CX3650 temelji na tiskalniškem mehanizmu tiskalnika C66, kar pomeni, da premore ločene barvilne kartuše, barvilo pa je suspenzijsko (Durabrite). Trajnost fotografij bo zaradi tega razmeroma dolga, prav tako je dobra kakovost barvnih odtisov na navadnem papirju. Tiskanje je zelo tiho, vendar tudi dokaj počasno. Kakovost fotografij je nekoliko slabša od konkurence, saj je raster dobro viden, vendar pa so barve dokaj pravilne. Moti, da tiskalnik po daljšem počitku potrebuje približno minuto za pripravo na delo.
Dell je s tiskalniki začel že pred leti, in to zelo uspešno. Oprl se je na Lexmark, tako da so njegovi izdelki bolj ali manj "kopije" Lexmarkovih modelov, ki pa se prodajajo po drugih prodajnih kanalih in seveda drugačnih cenah. Pričakovali bi, da po nižjih, glede na to, da je Dell znan po svojih ugodnih cenah. Vendar model A940, ki smo ga preizkusili, ni nič cenejši od sicer enakega Lexmarka X5150 (dokler je ta še bil naprodaj), kartuše zanj pa so celo veliko dražje. To pomeni, da je tiskanje s tem Dellom silno drago, saj smo namerili, da stane polna stran besedila 54 tolarjev, naša preizkusna barvna stran pa celih 124 tolarjev (konkurenca "stane" med 60 in 90 tolarjev)!
Canonov faks za zahtevnejše temelji na tiskalnem mehanizmu zdaj že nekoliko starega tiskalnika i850, kar pomeni, da premore štiri ločene barvilne kartuše. Hitrost tiska je izredna, saj je hitrejši od večine konkurentov. Besedilo na navadnem papirju je ostro, enako tudi poslovna poročila z grafikoni. Tiskalnik še posebej blesti pri tisku na svetleč papir.
Canona MP370 in MP390 sta enaka kot model MP360, le da slednji nima faksa. Model 390 je najbolje opremljen in ima tudi še bralnik za pomnilniške kartice in možnost neposrednega tiska iz fotoaparatov (Pictbridge). Vsi imajo vgrajene slovenske menuje.
Smartbase MP360 pravzaprav sodi "v isti koš" kot tudi MP370 in MP390. Slednja imata vgrajen tudi faks, model 390 pa poleg tega še bralnik za pomnilniške kartice in možnost neposrednega tiska iz fotoaparatov (Pictbridge). Vgrajeni so slovenski menuji.
Najmočnejši Canonovi večnamenski napravi sta MP750 in 780. Razlika med njima je le v tem, da ima model MP780 vgrajen tudi faks. Sta naslednika modela MP730 Photo.
Canonova večnamenska modela MP110 in MP130 sta naslednika modelov Smartbase MP360 in 370 in bosta na prodaj aprila. Razlika med modeloma je le v tem, da ima MP130 tudi bralnik za pomnilniške kartice, s katerih zna tudi neposredno tiskati. Nima pa barvnega zaslona, ki bi pri tem opravilu izdatno pomagal.
Modela 3420C in 3820CN sta stopničko nad osnovnim Brotherjevim modelom 3220C, pri čemer je osnovna razlika v tem, da je vgrajen ploski optični bralnik in ne vlečni. Vgrajen je tudi dodaten podajalnik, kar pri večini konkurentov ni pravilo. Prav bo prišel predvsem pri pošiljanju večstranskih faksov, pri branju OCR pa ne, saj programska oprema ne podpira šumnikov.
Najcenejši Brotherjev model je hkrati tudi najcenejša večnamenska naprava, ki vsebuje tudi faks. Slednjemu je tudi sicer najbolj podoben, saj ima vgrajen vlečni optični bralnik in ne ploskega, kot smo morda bolj navajeni. To pomeni, da se bo treba kakovostnemu optičnemu branju odpovedati (vlečni bralniki zaradi vedno ne dovolj natančnega mehanizma tu ne blestijo), vendar imamo hkrati na voljo podajalnik, ki pride velikokrat prav. Prav bi prišel tudi pri branju OCR, vendar priložena programska oprema ne prepoznava šumnikov.
