Pri Monitorju sredi junija vedno izdamo še eno vmesno, posebno, tematsko številko, ki je namenjena poglobljenemu branju čez poletje. Tokrat smo se odločili, da bo to namenjeno nakupovalnim nasvetom. Nakupovalnim nasvetom v času (prihajajoče) krize? Da, to je v resnici pravi trenutek.
Kot kaže, je vsesplošne panike in izolacije konec. V mestu je spet gneča, parkirišča so polna, ljudje so spet v službah. Le šole so še napol karantenske in maske so nam ostale. No, pa iz države ne moremo.
Tema tokratnega Monitorja sta delo in šolanje od doma, in ker smo tehnološka revija, smo se je lotili tehnološko. Kakšno strojno in programsko opremo potrebujemo, kako smo se organizirali, kako vse temelji na internetu. Toda vse to so zasilne rešitve, osebni stik vseeno ostaja prepotreben.
Če smo ob aktualnem izbruhu bolezni covid-19 kaj spoznali, je to dejstvo, da je informatika, v najširšem pomenu besede, tisto, na čemer danes sloni svet.
O tehnologiji 5G smo v zadnjih mesecih povedali skoraj vse. Kaj nudi, kdaj pride, kako deluje, kakšna je regulativa, kdo se je boji in kaj se obeta v prihodnosti. Ostalo je le še eno vprašanje: kako je 5G v zadnjih dveh letih postal gojišče teorij zarote? Odgovor se skriva v strahovih, ki segajo daleč v preteklost, v zadnjem času pa so jih obudili različni akterji z različnimi interesi.
»Dovolj sem star …« se ponavadi začnejo besede modrecev in nadaljujejo v, »da se spomnim kar nekaj primerov, ko smo brali o tem, da bo internet pokleknil pod bremenom.« Tudi tokrat beremo o tem in tudi tokrat bo internet preživel.
Ljudje imamo radi skrivnosti, brez skrivnosti bi svet, kot ga poznamo, v resnici razpadel. Je torej kaj čudnega, da se o skrivnostih in njihovem varovanju v zadnjem času vse bolj javno pogovarjajo že kar države?
Znano je, da prek elektromagnetnih sevanj (EMS) lahko prenašamo podatke, talimo kovino in kuhamo hrano. Vendar pa v nasprotju z ioniziranimi sevanji vsi priznani znanstveni dokazi kažejo, da ima lahko EMS negativen vpliv na zdravje šele tedaj, ko je presežen določen prag izpostavljenosti. Kot velja za veliko večino substanc ali agensov, lahko tudi EMS predstavlja zdravstveno tveganje nad pragom, ki je določen na podlagi obstoječih znanstvenih raziskav in predstavlja temelj mednarodnim smernicam Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP), ki jih priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO).
V Monitorju redno pišemo o novih tehnologijah, hkrati pa razbijamo mite in urbane legende o njihovi škodljivosti, kar je v zadnjem času aktualno predvsem v povezavi s prihajajočimi omrežji pete generacije, 5G. Po fiasku, ki si ga je z javno debato na ministrstvu za javno upravo privoščil minister Rudi Medved (»Saj ne vemo, kdo ima prav,« je izjavil ob soočenju znanstvenikov in teoretikov zarote!), se nam zdi pomembno debato prepustiti strokovnjakom, znanstvenikom.
Microsoft se je odločil, da nas ima dovolj. Uporabnikov namreč, ki nikakor nočemo v celoti preskočiti na vlak prihodnosti, na Windows 10. Bo to težava?
