Kako daleč so zavarovanja po meri?
Odvisno od tega, koga vprašate. Povprečen Zemljan si jih težko predstavlja, (starim) zavarovalnicam ne dišijo, za tehnološka zagonska podjetja v panogi zavarovalništva, t. i. insurtech, pa so glavni vir inovacij.
Odvisno od tega, koga vprašate. Povprečen Zemljan si jih težko predstavlja, (starim) zavarovalnicam ne dišijo, za tehnološka zagonska podjetja v panogi zavarovalništva, t. i. insurtech, pa so glavni vir inovacij.
Informatiki poznamo stopničasti razvoj in razvoj na preskok. V razvitem svetu hodimo po stopnicah. Te redkeje preskočimo, saj, podobno kot v vsakdanjem življenju, tvegamo poškodbe, padce, skratka, težave. V svetu telekomunikacij smo tako začeli z bakreno parico in za današnje čase smešno majhnimi hitrostmi prenosa podatkov. Vsega 300 bit/s je šlo na začetku. Celo desetletje so modemi potrebovali, da so prišli z 2,4 kbit/s na 9,6 kbit. In potem še na 33,6 kbit/s, dokler se jim pri hitrosti 56 kbit/s ni končno ustavilo. A je sledila menjava tehnologije na ADSL, ADSL2 in današnji VDSL, ki v idealnih razmerah v praksi mogoče zmore dostaviti 56 Mbit/s v smeri do uporabnika. Na drugi strani ekvatorja pa imamo predele sveta, kjer se z bakrenimi paricami sploh niso ukvarjali. Zelo verjetno se niso ukvarjali niti z optičnimi vlakni, ki so jih nasledila. Njihov spomin na internet in širokopasovno povezljivost je povezan le in zgolj z mobilnimi omrežji. To je razvoj na preskok.
Za kibernetskimi napadi so ljudje, prav tako na strani obrambe. Težava je predvsem v tem, da je zadnjih veliko premalo. Tudi v Sloveniji.
Univerze, fakultete in šole so relativno lahek plen za napadalce, sploh tiste brez lastnega IT-osebja in varnostnih strokovnjakov.
Informatiki se ob zgornji izjavi zdrznejo in zamahnejo z roko – saj ne ve, kaj govori/piše. Pa ve. Ker ni klasično ozkogled. V svetu IKT je v vseh poklicih močno dominanten moški spol. Žensk je za enoštevilčni odstotek, torej manj kot desetina. Če bi začeli delati na tem področju, da bi zmanjšali razkorak med spoloma, bi kar naenkrat cela vrsta kadrovskih težav, povezanih s pomanjkanjem IKT-strokovnjakov, izginila.
Industrijski internet stvari ima izjemen potencial: z izboljšanjem operativne učinkovitosti, varnostnih standardov in ustvarjanjem novih poslovnih modelov lahko povzroči revolucijo v industriji. Revolucijo, ki temelji na povezljivosti in kakovostnih podatkih.
Računalništvo v oblaku je poskrbelo, da je malodane vse v svetu IT, od programske do strojne opreme, podjetjem in uporabnikom na voljo v obliki storitev. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bodo na to pot stopili tudi roboti oziroma robotika. Sploh v zadnjih letih, ko so podjetja pogumneje začela uvajati avtonomna robotska vozila in sodelujoče robote, ki niso več »prikovani« na svoje mesto za ograjo v robotski celici, temveč lahko sobivajo in sodelujejo z ljudmi v proizvodnji in skladišču.
To ugotavljajo tudi podjetja. Nevsakdanja raziskava podjetja Gartner ugotavlja, da v povprečju dve podjetji od treh obžalujeta nakup nove programske opreme.
Ponudniki poslovne programske opreme hitijo vključevati tehnologije umetne inteligence v svoje izdelke in zatrjujejo, da tako dobrih rešitev še ni bilo.
Ko uporabniki in podjetja naletimo na licenčne in druge pogoje, povezane s programsko opremo, samo prevrtimo ali preklikamo nekaj deset strani drobnega tiska, iščoč gumb Potrdi oziroma Se strinjam. Tej pogojev in pravil nihče ne bere, vključno z menoj, sicer verjetno ne bi namestili niti enega programa. Ključen in najkrajši mogoči povzetek pa se bere nekako takole: programska oprema je na voljo »taka, kot je«, brez posebnih zagotovil in garancij, posebej kar zadeva prihodnje posodobitve programske opreme.