Oblakom ni lahko
Scenarijev, kaj vse gre lahko narobe v (računalniškem) oblaku, ne manjka. Praktično so identični situacijam, ki se nam lahko zgodijo v lokalnem IT-okolju, a z dodatnim tveganjem, povezanim z izpadom povezljivosti in storitev.
Scenarijev, kaj vse gre lahko narobe v (računalniškem) oblaku, ne manjka. Praktično so identični situacijam, ki se nam lahko zgodijo v lokalnem IT-okolju, a z dodatnim tveganjem, povezanim z izpadom povezljivosti in storitev.
Danes je zbiranje podatkov, s katerimi boste lažje razumeli svoje stranke in poslovanje, razmeroma enostavno. V resnici je postalo tako enostavno, da obstaja nevarnost, da bi jih imeli na voljo preveč. Katere uporabiti, katerim zaupati? Čeprav ima povprečno majhno podjetje na voljo bistveno manj podatkov kot velikani v posamezni panogi, to še ne pomeni, da so mu kakovostne analize, temelječe na množičnih podatkih, nedosegljive. Nasprotno. Nekatere podatke lahko kupi tudi na trgu. In obdela v oblaku, če ne premore lastnih strežnikov. Za relativno ugodno vsoto. Še več, upal bi si trditi, da množični podatki lahko celo bolj koristijo manjšim podjetjem kot velikanom, saj so »malčki« na splošno bolj okretni in lahko hitreje ukrepajo na podlagi vpogleda v podatke. Zakaj tega torej (množično) ne počno? Ker ne znajo … Delo s podatki zahteva specializirana znanja. Vanje pa le redko kdo vlaga. Pa bi morali. Ker se, vsaj dolgoročno, zagotovo izplača.
Ne glede na to, ali je gospodarstvo v krču ali cveti, podatki in analitika v navezi s tehnologijami umetne inteligence stopajo v ospredje, ko gre za okrevanje ali iskanje novih priložnosti za rast.
Skladiščna in proizvodna okolja so v zgodovini doživela že vrsto tehnološko gnanih (r)evolucij. Četrti val optimizacije je pred vrati
Pandemija covida-19 je že poskrbela za delo na daljavo in temeljito posegla na področje telekomunikacij, a zdi se, da največje spremembe šele prihajajo. Posebej na področju telemedicine, saj naj bi obseg navideznih, torej virtualnih obiskov zdravstvenega osebja in spremljanje pacientov na daljavo v prihodnjih letih zrasla kar za sedemkrat.
Številna podjetja se vsaj desetletje pogovarjajo o uvedbi e-poslovanja, nova družbena in zdravstvena realnost v obliki globalne virusne pandemije pa sta opozorili, da je treba zanj poskrbeti v kar najkrajšem času. Je to sploh izvedljivo v mesecu ali dveh? Odvisno od tega, kje na krivulji digitalizacije poslovanja se nahaja posamezno podjetje oziroma organizacija.
Ob vse večji rabi oblačnih storitev, delu na daljavo in od doma ter hibridnih IT-okoljih se zdi, da je IT-infrastruktura prisotna vsepovsod. Prav tako pa tudi podatki uporabnikov in podjetij. Kakšno IT-okolje postaviti v 2020?
Razvoj podatkovnih centrov vpliva na številna področja računalništva. Podobno kot v formuli 1 smo inovacij iz sveta podatkovnih centrov lahko veseli vsi, saj se nekatere sčasoma preselijo tudi v naše računalnike ali storitve, ki jih uporabljamo.
Pandemija covida-19 žrtev v gospodarstvu ne izbira, prilagoditi se ji morajo vse panoge, tudi IKT. Uvajanje dela na daljavo in digitalizacija poslovanja bosta kratkoročno sicer spodbudila porabo za IKT, podjetja pa skrbi poznejši upad oziroma zamikanje nenujnih projektov.
Vsak vidik IT-infrastrukture je z leti postal neverjetno zapleten. Izziv obvladovanja kompleksnosti prinaša imperativ poenostavitev.