Raziskave s področja digitalne preobrazbe kažejo, da ta v praksi v domačih podjetjih meri predvsem na interne izboljšave, manj pa se podjetja, vsaj zaenkrat, posvečajo strankam in potrošnikom ter njihovi uporabniški izkušnji.
Bržkone je po desetletju govora o digitalni preobrazbi že vsem kristalno jasno, da ni namenjena zgolj podjetjem iz Silicijeve doline ali mladim zagonskim podjetjem. Predstavlja namreč način življenja in dela organizacij, ki želijo preživeti in uspevati v naslednjem desetletju. Je del digitalnega darvinizma, ki ne bo prizanesljiv do podjetij, katera nameravajo zgolj »poslovati kot ponavadi« v nedogled. Ker to preprosto ne bo mogoče. Že danes vidimo, v kakšnih mukah so podjetja, ki, gledano tehnološko, korak ali dva (ali še več) zaostajajo. Zastareli in že zdavnaj preživeti sistemi/poslovni modeli jim onemogočajo nujne prilagoditve poslovanja. Pa naj gre za banke, zavarovalnice, logiste, bolnišnice, uvoznike ali katerokoli drugo organizacijo, izziv je enak za vse. In za razliko od večine drugih izzivov ga ni moč rešiti zgolj na način, da mu namenijo (vedno) več denarja. Tudi priljubljen recept modernizacije poslovanja z zaposlovanjem »digitalnih« direktorjev (CDO) in oblikovanjem inovacijskih centrov in/ali centrov odličnosti se v takih podjetjih pogosto ne obnese. Ker se ne more, saj je sama osnova tista, ki jo je treba (korenito) spremeniti – npr. spremeniti poslovni model.
Prvim podjetjem, ki so se ukvarjala z računalniki, ni bilo lahko. Stroji, ki so lahko hranili in obdelovali podatke v elektronski obliki, niso bili tako vsenavzoči kot danes. Tisti, ki ga je želel imeti, ga je moral praktično izdelati sam (ali pa zanj odšteti dober milijon dolarjev).
Okenski operacijski sistemi in njihove privzete nastavitve so prilagojeni tako, da ustrezajo kar najširšemu krogu uporabnikov. Mi pa smo pripravili vrsto nasvetov, kako si jih ukrojiti po svojem okusu in dodatno optimizirati z rabo »nedotakljivega« registra.
Tehnologije veriženja podatkovnih blokov (angl. blockchain) obljubljajo, da bodo prinesle korenite spremembe malodane v vsako industrijo. Zakaj jih torej ne bi vpregli na področju informacijske varnosti?
Se mar lahko v prihodnje zgodi informacijska katastrofa v obliki globalne odpovedi delovanja interneta? Če do tega res pride, bo za črni dan v človeški zgodovini krivo nekaj, česar nismo predvideli.
Zavedanje o tem, kako nevaren in razširjen je kibernetski kriminal, je v svetu relativno slabo. Ozaveščanja ljudi skoraj ni, a pogovor med prijatelji in znanci razkrije, da stvari še zdaleč niso nedolžne. Kako bi tudi bile, če drži poročilo PwC Global Economic Crime Report, ki ugotavlja, da je kibernetski kriminal že skočil na drugo mesto med vsemi oblikami kriminala. O njem poroča namreč kar 31 odstotkov vseh organizacij. Pa sem prepričan, da vse o vdorih, zlorabah in krajah podatkov ne poročajo – nekatere zato, ker jih je sram, spet druge pa, ker sploh (še) ne vedo, da so bile zlorabljene.
Podjetje Bondwell je predstavljalo enega prvih »kitajskih« poskusov osvojitve Zahoda z računalniško tehnologijo. Posebej spretni so bili na področju miniaturizacije, torej prenosnih računalnikov.
Od kakovosti brezžičnega signala in dostopa do interneta je danes odvisna uporabniška izkušnja. Pripravili smo praktični vodnik, kako izboljšati domet in zanesljivost delovanja brezžičnih naprav v gospodinjstvu ali pisarni.
Električna vozila bržkone res lahko pozitivno vplivajo na naš planet, a do njihove prevlade v cestnem transportu je še dolga pot. Če se bo ta scenarij sploh kdaj uresničil … Ovir namreč ne manjka.
