V Monitorjev laboratorij sta prispela nova procesorja za namizne računalnike znamk Intel in AMD. Čeprav predstavljata trenutno najboljše, kar imata ponuditi omenjena izdelovalca, se ju drži smola. Njuna življenjska doba namreč ne bo prav dolga, kajti v kratkem ju bo nasledil nov rod procesorjev.
Intelova konferenca za razvijalce IDF je več kot desetletje potekala po ustaljenem receptu: procesorski gigant se je pohvalil z dosežki, ki so poskrbeli za ohranjanje Moorovega zakona, in s predstavitvijo novih izdelkov. Letos je bilo drugače. Preskok je bistveno večji. Udejanjenje vsenavzočega računalništva namreč ponuja obilo priložnosti razvijalcem, ki šele začenjajo dojemati možnosti absolutne osebne prilagoditve računalništva. Tehnologija bo v prihodnje korenito spremenila naša življenja, o tem ni kanca dvoma več.
Pred šestnajstimi leti je ugledal luč sveta program Napster, s katerim sta dva najstnika v vsega nekaj mesecih svet naučila, da je treba vsebine deliti. Njuni starosti primerno je prednost dobila glasba, po Napsterjevi zaslugi pa številni glasbo še danes »gledajo« z bistveno svobodnejšimi očmi kot v času, ko smo jo poslušali le na različnih magnetnih in/ali optičnih nosilcih.
Prenos in namestitev programske opreme, predvsem brezplačne, danes nista povsem brez tveganj, saj vedno več programov v računalnik podtika različne dodatke in razširitve, tudi takšne sumljivega slovesa. Z razvojem računalništva v oblaku smo pridobili tudi možnost, da najrazličnejšo programsko opremo uporabljamo kar ob pomoči brskalnika. Zamisel, da bi praktično vse počeli iz brskalnika, smo tokrat preverili v praksi.
Čeprav nas od uradne izdaje operacijskega sistema Windows 10 loči dober mesec dni, v Monitorju nismo mogli stati križem rok in smo pod drobnogled vzeli že tehnično predogledno različico novih Oken iz Redmonda. Z veseljem poročamo, da bo večini uporabnikov bržkone všeč, upali bi si celo trditi, da bo desetka nova sedmica.
Sodobna varnostna programska oprema se že dolgo ne bori zgolj proti virusom. Ti še vedno so, a le v manjšini, splet pa so preplavile najrazličnejše oblike škodljivih kod, ki iščejo/kradejo naše podatke in identiteto. Zaščita osebnih in drugih podatkov na napravah, povezanih v splet, je tako ključnega pomena za miren spanec slehernega uporabnika.
Izdelava varnostne kopije pomembnih datotek ali pa kar celotnega diska je bržkone ena najboljših vzdrževalnih nalog, kar jih lahko opravimo na računalniku. Z izdelano varnostno kopijo podatkov bosta morebitna okvara diska ali izbris podatkov »po nesreči« bistveno manj boleča, naš spanec pa mirnejši.
Programi za urejanje in izdelavo glasbe uporabnikom ponujajo številna glasbena orodja, s katerimi ti ustvarijo glasbo brez uporabe »živih« instrumentov. Primerni so za glasbenike z različnimi predznanji, od ljubiteljev do tonskih tehnikov. Številni uporabniki z njimi skladajo lastno glasbo in svoj dom mimogrede spremenijo v glasbeni studio.
Urejanje videa je danes bistveno več kot le rezanje video izsekov in bolj ali manj posrečeno lepljenje teh izsekov na časovnico. Najboljši programi iz te kategorije namreč lahko z nekaj znanja uporabnika poskrbijo, da tudi na prvi pogled preprosti posnetki postanejo zabavni, privlačni, skratka gledljivi. Na srečo so na voljo video urejevalniki, ki so hkrati razumljivi in enostavni za uporabo za začetnike, pa tudi dovolj zmogljivi za naprednejše uporabnike.
Najsi smo izkušen ali zgolj priložnostni fotograf, prej ali slej nas obide želja po urejanju ali izboljšavi fotografij. Morebiti želimo vdihniti digitalno življenje (res) starim fotografijam. Iskanje pravega programa za obdelavo fotografij se ob izjemni izbiri zdi strašljivo, a so k sreči danes praktično vsi urejevalniki fotografij zelo prijazni do uporabnika.
