Urejanje videa je danes bistveno več kot le rezanje video izsekov in bolj ali manj posrečeno lepljenje teh izsekov na časovnico. Najboljši programi iz te kategorije namreč lahko z nekaj znanja uporabnika poskrbijo, da tudi na prvi pogled preprosti posnetki postanejo zabavni, privlačni, skratka gledljivi. Na srečo so na voljo video urejevalniki, ki so hkrati razumljivi in enostavni za uporabo za začetnike, pa tudi dovolj zmogljivi za naprednejše uporabnike.
Najsi smo izkušen ali zgolj priložnostni fotograf, prej ali slej nas obide želja po urejanju ali izboljšavi fotografij. Morebiti želimo vdihniti digitalno življenje (res) starim fotografijam. Iskanje pravega programa za obdelavo fotografij se ob izjemni izbiri zdi strašljivo, a so k sreči danes praktično vsi urejevalniki fotografij zelo prijazni do uporabnika.
Bržkone najbolj uporabljan program v računalniku povprečnega uporabnika je za spletnim brskalnikom prav urejevalnik besedil. Ker je le rekdo sam in mu delajo družbo še različni drugi pisarniški programi, so se t. i. pisarniške zbirke v zadnjih letih spodbudno namnožile. Posebej razveseljuje, da so brezplačne rešitve več kot le kos nalogam in resna grožnja plačljivim programskim paketom.
Razumemo. Vsi se radi igramo, a kako izbrati pravšnjo igralno konzolo? Ponudba teh izdelkov je razmeroma omejena, a še vedno je vprašanj veliko, zato smo vzeli pod drobnogled aktualno generacijo igralnih konzol in primerjali njihove vrline.
Projektorji so od dni, ko smo njihovo kakovost razvrščali po teži, močno napredovali. Danes je v svetu projektorjev aktualnih več tehnologij, projektorji pa rabijo za različne namembnosti. Ker ta članek berete v reviji, namenjeni potrošniški elektroniki, bodo v ospredju projektorji, namenjeni hišnemu kinu in digitalni zabavi. Seveda tudi 3D projekcija ni izključena.
V čedalje bolj digitalnem svetu smo uporabniki na vsakem koraku obkroženi z zasloni. A nobenega dvoma ni, katera naprava vlada v dnevni sobi, saj ljudje vsak dan zremo v njen zaslon po več ur dlje, kot bi bilo priporočljivo. Da, uganili ste, gre za digitalni televizor. Premijski televizorji so obenem tudi prvi glasniki ultra visoke ločljivosti 4K.
Osrednji procesorji so navadno tista računalniška komponenta, o kateri se uporabniki ob nakupu novega računalniškega sistema dlje časa odločamo. Upravičeno? Da in ne, odvisno pač od uporabnika in njegovih potreb. V zadnjih letih je razvoj procesorjev tako zelo napredoval, da preprosto ne moremo več govoriti o ozkem grlu, saj je večina procesorjev v zglednem času kos praktično vsaki nalogi in tako večino življenja preživijo v mirovanju in čakanju na ukaze uporabnika.
Procesorske moči imamo danes v izobilju, pomnilnika prav tako, najšibkejši člen hitrostne verige postaja hramba podatkov. To ozko grlo učinkovito odpravimo z vgradnjo pogona SSD. Razlike v hitrosti med bliskovito hitrimi pogoni SSD so razmeroma majhne, vsekakor pa bomo vedno opazili razliko, ko klasični disk z vrtečimi se magnetnimi ploščami nadomestimo s pogonom SSD.
Strokovnjaki za trženje so večpredstavnim podaljškom že pred leti napovedali črno prihodnost, vsaj kar zadeva osnovne (vstopne) izdelke in srednji razred naprav. Njihove funkcije namreč vse pogosteje prevzemajo digitalni televizorji, z novimi brezžičnimi tehnologijami pa tudi mobilne naprave. Zdi se, da ti podaljški igrajo le še na karto zagotavljanja prehoda z manj pametnih na bolj pametne televizorje.
Podjetje Silicon Graphics International Corp., znano pod kratico SGI, je svetu dalo vrsto izjemnih tehnologij tako s področja strojne kot programske opreme, predvsem s področja 3D-grafike. Še leta 1994 je veljalo za najbolj inovativno podjetje na svetu, štiri leta pozneje pa je industrija že praktično pozabila nanj.
