Sodobne grafične kartice so prav spodobni kosi računalniške železnine, še posebej, če v rokah držimo primerke z nalepko, na kateri je cena nekaj evrskih stotakov. A tokrat smo se odločili preizkusiti grafične kartice iz nižjega in srednjega cenovnega razreda, pač tiste, po katerih pogosteje posegamo navadni smrtniki. Da ne gre za navadne primerke, pa so razkrivale besede, kot so fleX, low-profile in GHz edition.
Jesen je prinesla s seboj novo generacijo procesorjev AMD z vgrajeno grafiko. Trojica, oziroma Trinity, kot je kodno ime novih digitalnih mlinčkov, obljublja popoln napad v vstopnem in srednjem tržnem segmentu. Drugo generacijo namiznih procesorjev z vgrajeno grafiko AMD A-Series APU smo zato pognali čez vrsto zahtevnih preizkusov in preverili, ali je optimistična drža izdelovalca upravičena. Nekoč povprečnim procesorjem danes le težko kaj očitamo.
Če sodite med uporabnike, ki še niso slišali za spletno storitev Dropbox, vam moramo povedati, da ste nekaj zamudili. Nič ne de, vse je mogoče nadoknaditi. V tokratnih nasvetih vam predstavljamo eno najnaprednejših storitev spletne hrambe podatkov, ki jo je moč uporabiti v najrazličnejše namene. Presega namreč vlogo preproste spletne hrambe in deljenja datotek, saj v povezavi z drugimi storitvami in aplikacijami omogoča organizacijo datotek, ki smo jih imeli prej razdrobljene po spletu, poslušanje glasbe, gostovanje spletnih strani in še kup drugih dobrot.
Danes prenosni računalniki po prodaji že prehitevajo namizne računalnike, zato je prav, da preverimo, kako se vanje vgrajeni procesorji odrežejo pri zahtevnejših opravilih. Ne nazadnje napredni uporabniki tudi od prenosnikov kdaj pa kdaj zahtevajo, da napnejo vse mišice in naloge opravijo kar se da hitro. Praktični preizkus kaže, da procesorji v prenosnikih pridelajo še največ hitrostnega zaostanka prav zaradi nižjih delovnih frekvenc.
Dobrega računalniškega sistema ne zagotavlja le hiter procesor, temveč zanj poskrbi predvsem osnovna plošča. Nanjo namreč vgradimo in povežemo vse komponente, zato pri nakupu t. i. temeljnega kamna sistema ne gre pretirano varčevati. Sodobne osnovne plošče postajajo prava umetniška dela, zato nas ne čudi, da cene nekaterih primerkov presegajo cene samih procesorjev.
Ob sodobnih procesorjih, ki so resnično zelo zmogljivi, se poraja vprašanje, zakaj iz njih iztisniti še zadnje atome moči. Med manjšo skupnostjo uporabnikov pa postaja vedno bolj priljubljena metoda doseganja kar najnižje možne porabe brez zmanjšanja zmogljivosti procesorja. Tak "eko" preizkus smo opravili tudi mi.
Začenjamo predstavitev posameznih razredov in arhitekture procesorjev, rezultate posameznih preizkusov in po posameznih modelih pa si bomo ogledali kasneje.
Povprečen uporabnik največ fotografij posname prav v poletnem času, ko ima navadno tudi največ časa za oddih in druge interesne dejavnosti. Preverili smo, kako najenostavneje varno shraniti fotografije in druge podatke v spletu in si jih deliti še z drugimi uporabniki.
Žal se uporabnikom računalnikov, ki imajo nameščeno eno izmed različic operacijskega sistema Okna, dokaj pogosto zgodi, da po letu dni intenzivne rabe (ali pa še prej) njihov sistem kaže jasne znake staranja. Postane počasen, slabše odziven, zasičen. A mi poznamo rešitev, kako mu povrniti mladostno voljo, hitrost in svežino. Tokratni nasvet vam bo omogočil, da boste Okna spet namestili zadnjič, no, vsaj do njihove nove različice.
Računalniška sestavina, znana pod imenom osrednji procesor, je v zadnjih letih močno napredovala. Prav po zaslugi procesorjev imajo sodobni računalniki skoraj takšne zmogljivosti, kot so jih imeli pred desetletji le superračunalniki, veliki kot povprečno stanovanje v bloku.
