Megabook L715 je v primerjavi z drugim preizkušenim MSIjevim modelom, M260, pravi velikan. Ima namreč kar 17-palčni zaslon, ki se lahko pohvali z ločljivostjo 1680 × 1050 pik. Da gre za pravi večpredstavni računalnik, ki je namenjen tudi igranju iger, dokazuje zmogljiv grafični procesor: ATIjev Radeon Mobility X700 ima namreč kar 256 MB namenskega pomnilnika.
Skoraj hkrati s predstavitvijo modela T60 je Lenovo osvežil tudi najmanjši model v svoji ponudbi, ThinkPad X. X60 na našem preizkusu ni bil opremljen s procesorjem Intel Core Solo ali Duo, temveč je v podnožju na plošči čepel Pentium M 756 s taktom 1,66GHz. Vsi drugi sestavni deli (sistemski nabor, grafična) pa so že iz kompleta Centrino Duo: tako je vgrajen sistemski nabor Intel 945GM in brezžični omrežni vmesnik Intel 3945ABG.
Lenovo je ob prevzemu IBMovega oddelka osebnih računalnikov že imel svoje modele prenosnikov, a jih ni tržil po vsem svetu. Z združitvijo prodajne palete obeh podjetij pa so modeli, ki sicer ne sodijo v družino ThinkPad, prišli tudi do nas. Ponudba je, tudi pri nas, zelo široka. Med drugim najdemo v njej tudi modele, ki stanejo okoli 130.000 tolarjev.
Kodakov model EasyShare V570 je posebnež. To bodo takoj opazili vsi, ki bodo aparat vklopili (in se bo izpred objektiva umaknil pokrovček). Gre namreč za prvi kompaktni digitalni fotoaparat, ki ima kar dva objektiva: osnovni ponuja razpon goriščnice med 39 in 117 mm, dodatni pa ima nespremenljivo goriščno razdaljo 23 mm. Tudi sicer gre za aparat, ki priteguje poglede: ima majhne zunanje mere in kovinsko ohišje, objektiva pa pri slikanju ne segata iz ohišja.
Vaio FS-VGN495 je nadgradnja modela FS-VGN395, ki smo ga predstavili v lanski decembrski številki. Prenosnik je predhodniku enak po zunanjosti in zelo podoben po tehničnih značilnostih, ima pa nekoliko zmogljivejšo zasnovo. Procesor je še vedno Pentium M s taktom 1,73 GHz, pomnilnika pa je 512 MB. Disk je zmogljivejši in je na njem za 100 GB prostora. Grafična kartica GeForce Go 6400 ima 128 MB namenskega pomnilnika, sliko pa prikazuje na 15,4-palčnem zaslonu X-Brite z ločljivostjo 1280 × 800 pik.
Trg grafičnih procesorjev že nekaj let skoraj povsem obvladujeta dve podjetji: ATI in nVidia. Bitka med obema podjetjema traja že dolgo, podjetji pa se neprestano izmenjujeta na prestolu izdelovalca najzmogljivejših grafičnih procesorjev.
Solonote družine 1559 smo preizkusili že v lanski poletni številki, model P1559AS pa ponuja nekoliko osveženo zasnovo v primerjavi s predhodnikom. Opremljen je s procesorjem Pentium M s taktom 1,6 GHz, 512 MB pomnilnika in 60-gigabajtnim diskom, za optične nosilce pa je na voljo zapisovalnik DVD. Zaslon ima ločljivost 1400 × 1050, za sliko pa skrbi nVidiin procesor GeForce Go6200 s 128 MB namenskega pomnilnika. Prenosnik je z vmesniki dokaj dobro opremljen, izpostavili pa bi razširitveno mesto za kartice ExpressCard, ki jih, kljub temu da se je sistemski nabor Intel 915 že dodobra uveljavil v prenosnikih, izdelovalci le redko vgrajujejo v naprave.
Pred nekaj meseci smo že preizkusili Packard Bellovo zverino s kar 17-palčnim zaslonom. Poleg velikega zaslona je bila posebnost modela W3220 tudi to, da je imel vgrajen AMDjev procesor Turion, ki se med izdelovalci prenosnikov zaenkrat še ni najbolje "prijel". EasyNote W7600 je navzven skoraj povsem enak modelu z AMDjem, v notranjosti pa tiktaka v prenosnikih precej bolj razširjeni Intelov procesor Pentium M.
Najmanjši prenosnik v ponudbi podjetja Packard Bell pri nas je EasyNote A8500. Računalnik po merah sicer spada med večje in težje ultra lahke prenosnike, toda v torbi kljub temu zasede občutno manj prostora od povprečnega prenosnega računalnika. Tehta namreč slaba dva kilograma, debel pa je 3,3 centimetre.
EasyShare P850 je navzven sicer podoben svojemu zmogljivemu sotrpinu P880, vendar gre za povsem drugačen aparat. Z objektivom se uvršča v razred aparatov z veliko optično povečavo: optična povečava objektiva je 12-kratna, z goriščno razdaljo od 36 do 432 mm. Aparati s tako goriščno razdaljo so danes večinoma opremljeni s stabilizatorjem slike: to velja tudi za P850, tako da je primeren tudi za nekoliko bolj tresoče se roke (in malo daljše osvetlitvene čase).
